Up-531/01 - 10

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je na predlog A. A. iz Ž. za izdajo dopolnilne odločbe na seji senata dne 12. decembra 2003 in ob smiselni uporabi četrtega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Predlog za izdajo dopolnilne odločbe k sklepu št. Up-531/01 z dne 14. 11. 2003 se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Ustavno sodišče s sklepom št. Up-531/01 z dne 14. 11. 2003 ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 769/2000-2 z dne 20. 9. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 178/2000-2 z dne 19. 5. 2000, ni sprejelo, v delu, ki se je nanašal na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave), pa jo je zavrglo.

Pritožnik je z vlogo dne 17. 12. 2001 predlagal, naj Ustavno sodišče izda dopolnilno odločbo. V predlogu pritožnik najprej oporeka stališču Ustavnega sodišča o možnosti dopolnjevanja ustavne pritožbe po preteku 60 dnevnega roka ter predlaga, naj ga Ustavno sodišče spremeni. V zvezi s predlogom za izdajo dopolnilne odločbe pa navaja, da je v prvi vlogi predlagal Ustavnemu sodišču, naj odloči, ali so bili z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča kršeni pravica do poštenega sojenja iz 5. člena in pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) ter 5., 8., 15., 23., 121., 153. in 157. člen Ustave, vendar Ustavno sodišče o tem ni odločilo. Posebej poudarja, da Ustavno sodišče ni odločalo "o kršitvi ustavne človekove pravice in temeljne svoboščine do zagotovljenega sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 15. člena Ustave". Navaja tudi, da je v dopolnitvi ustavne pritožbe podal pobudo, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost določbe prvega odstavka 3. člena v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), kolikor so navedene določbe prepreka za ugoditev ustavni pritožbi. Poudarja, da Ustavno sodišče o njej ni odločalo, čeprav vložitev pobude ni vezana na rok za vložitev ustavne pritožbe. Ustavnemu sodišču zato predlaga, naj izda dopolnilno odločbo, v kateri naj najprej odloči o pobudi za oceno ustavnosti in nato o zatrjevanih kršitvah.

B.

Ustavno sodišče na podlagi 6. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUStS) ob smiselni uporabi določbe 325. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) izda dopolnilno odločbo, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih mora odločiti (tako že v odločbi št. Up-132/96 z dne 10. 7. 1997, OdlUS VI, 187). Pritožnikov predlog ni utemeljen.

Pritožnik navaja, da Ustavno sodišče ni odločilo o zatrjevani kršitvi pravice do poštenega sojenja iz 5. člena (vendar ta ni vsebovana v 5. členu, kot zmotno navaja pritožnik, temveč v 6. členu EKČP) in pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Očitke o kršitvi konvencijskih pravic, ki so vsebovane v določbah Ustave, Ustavno sodišče presoja z vidika varovanih ustavnih pravic, ki vsebinsko ustrezajo določbam EKČP. Vsebina 6. člena EKČP je zajeta v človekovi pravici do sodnega varstva (23. člen Ustave), vsebina 13. člena EKČP pa je zajeta v pravici do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Na očitke o kršitvi 23. in 25. člena je Ustavno sodišče odgovorilo.

Pritožnik navaja, da Ustavno sodišče ni odločalo o zatrjevanih kršitvah 5., 8., 15., 121., 153. in 157. člena Ustave, in pri tem posebej izpostavlja 15. člen Ustave. Navedena določba ne more biti samostojna podlaga za uveljavljanje človekovih pravic, ker ne vsebuje posamičnih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč načela o sodnem varstvu teh pravic in svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve, zato se nanjo za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Enako velja za določbe 5., 8., 121., 153. in 157. člena Ustave. Ker ne vsebujejo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se pritožnik v postopku z ustavno pritožbo nanje ne more sklicevati.

Pritožnik je podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena v zvezi s tretjim odstavkom prvega člena ZUS. Te podrejene pobude Ustavno sodišče ni presojalo, saj ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno predlagal presojo ustavnosti zakona. Če bi Ustavno sodišče v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, bi ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

Predlog pritožnika za izdajo dopolnilne odločbe je neutemeljen, zato ga je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat predloga za izdajo dopolnilne odločbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za izdajo dopolnilne odločbe niso izrekli trije od njih, je bil predlog zavrnjen.

Predsednica senata Milojka Modrijan