Jedro

Toženec ni uspel izkazati, da je njegova obveznost iz solidarnega poroštva prenehala zaradi prevzema dolga s strani novega lastnika kreditojemalca. Toženec ni izkazal soglasja upnika za prenos poslovnega deleža, niti soglasja za prenos solidarnega poroštva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in toženca zavezalo k plačilu 2.101.443,27 EUR z obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. V II. točki izreka je tožencu naložilo povračilo 34.648,31 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišče prve stopnje je v sodbi zmotno ocenilo, da je tožnika preko g. A. A. prosil za soglasje in pripravljenost za novo zavarovanje kredita s strani kupcev. Izpostavlja, da iz listine – elektronskega sporočila z dne 3. 11. 2011 in njegove priloge (izjave) – izhaja, da družba B., d. o. o. ter C. C. kot njen direktor in zasebno v celoti prevzemata obveznosti toženčeve družbe ter ga s tem razbremenjujeta vseh odgovornosti, ki izvirajo iz poslovanja družbe D., d. o. o. Ne držijo navedbe sodišča, da toženec tožnika ni nikoli zaprosil za soglasje k prenosu poslovnega deleža v družbi D., d. o. o. na drugega. Izpostavlja elektronsko sporočilo C. C. z dne 17. 11. 2011, v katerem ga slednji obvešča, da banka soglaša s prenosom poslovnega deleža ter ga poziva na podpis prenosa poslovnega deleža. Na podlagi tega sporočila je toženec z elektronskim sporočilom z dne 22. 11. 2011 predstavnika tožnika obvestil, da namerava izvesti prodajo poslovnega deleža na novega lastnika, ki prevzema vse obveznosti glede kredita. A. A. je v odgovoru z dne 22. 11. 2011 potrdil, da so pogoji o prodaji družbe D., d. o. o. dogovorjeni na dosedanjih sestankih s tožencem in g. C. C. Sodišče se v sodbi do slednjega ter do izjave in ponudbe ni opredelilo. Plačilo obresti v višini 109.000,00 EUR ni bilo pogoj za soglasje k prenosu poslovnega deleža. Pritožnik poudarja, da je C. C. tako v pisnem sporočilu kot tudi ustno na sestankih pojasnil, da s prevzemom poslovnega deleža v družbi D., d. o. o. prevzema vse obveznosti te družbe, pa tudi vse obveznosti iz tega naslova, s čemer je dejansko izrazil tudi prevzem solidarnega poroštva. Izjava, ki jo je C. C. podal v svojem zaslišanju, je v nasprotju s podano ponudbo in izjavo, saj se je v njih obvezal prevzeti vse obveznosti toženčeve družbe kot tudi fizične osebe, in toženca v celoti razrešiti kakršnih koli bremen in obveznosti. Sodišče prve stopnje je v tem delu dejansko stanje zmotno ugotovilo. Zmotno je ocenilo, da je toženec poroštveno izjavo podpisal z védenjem o vsebini in s polno voljo. Listine so bile v tujem jeziku in ob branju njihove vsebine ni razumel. Banka je bila tista, ki ni zagotovila, da bi bil toženec resnično seznanjen z vsebino izjave, ki naj bi jo podpisal kot solidarni porok. Bil je zaveden, saj mu banka ni ponudila vsebine v jeziku, ki ga razume. Čeprav priznava podpis na solidarnem poroštvu, pa zanika, da bi bil dejansko seznanjen z vsebino listine. Poudarja, da je bil namerno zaveden s strani banke glede vsebine izjave, saj izjave s tako vsebino ne bi nikoli podpisal. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter jo vrne v ponovno sojenje, tožniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih priglaša. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje temelji svojo odločitev na naslednjem dejstvenem substratu, ki med pravdnima strankama ni sporen: - tožnik je 28. 8.2008 z družbo D., d. o. o., katere ustanovitelj in direktor je bil toženec, sklenil kreditno pogodbo; - toženec je podpisal izjavo o prevzemu solidarnega poroštva z maksimalnim zneskom 2.180.000,00; - toženčev podpis na pogodbi in solidarnem poroštvu je bil overjen pri notarki; - pogodbeni stranki sta 25. 8. 2010 sklenili aneks št. 1 k pogodbi, s katerim sta spremenili rok vračila kredita ter obrestno mero; - aneks št. 1 je podpisal toženec kot zastopnik kreditojemalca, pa tudi kot solidarni porok; - toženec je svoj poslovni delež v družbi D., d. o. o. prenesel na družbo E., d. o. o. 6. V obravnavani zadevi se kot bistveno postavi vprašanje, ali je obveznost toženca po solidarnem poroštvu prenehala zaradi prevzema dolga s strani novega lastnika kreditojemalca. Tega toženec, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ni uspel prepričljivo izkazati. Ugotovitev prvega sodišča o toženčevi prošnji g. A. A., da tožnik poda soglasje in pripravljenost na novo zavarovanje kredita s strani kupcev, za odločitev v zadevi niti nima bistvene teže, saj ne odgovarja na prej izpostavljeno vprašanje. Je pa razlogovanje pritožbe v očitnem nasprotju z elektronskim sporočilom toženca g. A. A. (B 32), v katerem toženec izraža jasno željo za podajo soglasja in pripravljenosti na novo zavarovanje kredita s strani kupcev. Tega ne spreminja dejstvo, da se v prilogi B 31 nahaja elektronsko sporočilo C. C. z dne 1. 1. 2011 tožencu, ki vsebuje predlog dogovora oziroma izjavo. Bistveno je, da gre zgolj za predlog, ki pa v pogodbi o prenosu poslovnega deleža ni v celoti povzet. V slednji ni določb o prevzemu obveznosti, ki jih ima toženec do tožnice kot fizična oseba oziroma solidarni porok.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz določbe 427. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki ureja prevzem dolga. Ta se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvega sodišča, da toženec ni izkazal soglasja upnika za prenos poslovnega deleža, niti soglasja za prenos solidarnega poroštva. Elektronsko sporočilo C. C. z dne 17. 11. 2011 ne more biti zadostna podlaga za ugotovitev, da je tožnik podal soglasje k prenosu poslovnega deleža oziroma k prevzemu dolga, še manj k prevzemu solidarnega poroštva. Soglasja tudi ne izkazuje s strani toženca zatrjevano obvestilo tožniku z dne 22. 11. 2011 o namenu prodaje poslovnega deleža novemu prevzemniku. Soglasja k prevzemu dolga oziroma solidarnega poroštva pa ne more predstavljati niti odgovor g. A. A. z dne 22. 11. 2011, na katerega se sklicuje toženec. Priča A. A. je jasno izpovedal, da tožnik ni izdal nikakršnega soglasja za prenos toženčevega deleža v družbi D., d. o. o., in da sploh niso prejeli zahtevanih podrobnosti za pristop k tovrstnemu postopku. Priča C. C. je v svojem zaslišanju potrdil, da soglasje tožnika za prenos deleža ni bilo podano; to nenazadnje izhaja tudi iz zaslišanja toženca, na kar je opozorilo že prvo sodišče. Poleg tega pa je priča C. C. v svoji izpovedbi dvakrat zanikala prevzem solidarnega poroštva toženca.

8. Pritožnik opozarja, da se prvo sodišče ni opredelilo do elektronskega sporočila g. A. A. z dne 22. 11. 2011, v katerem potrjuje, da so pogoji prodaje toženčevega podjetja načeloma dogovorjeni na dosedanjih sestankih s tožencem in g. C. C. Pritožnik predmetnega elektronskega sporočila ni vložil v spis. Sicer ga je navedel med dokazi – VI (priloga B 29), vendar pa se predmetno elektronsko sporočilo v spisu ne nahaja. Zato so pritožbena izvajanja v zvezi z odsotnostjo opredelitve prvega sodišča do predmetnega dokaza neutemeljeni. Prvo sodišče pravilno opozarja, da tudi sporočilo F. tožencu z dne 18. 11. 2011 dokazuje odsotnost soglasja banke za prenos poslovnega deleža. Toženec obvestila banki z dne 22. 11. 2011 ni predložil; iz pogodbe o prenosu poslovnega deleža, ki sta jo podpisala tako toženec kot E., d. o. o., pa tudi ne izhaja, da bi prej navedena družba prevzela toženčevo solidarno poroštvo. Toženec ni izkazal, da je bila C. C. ponudba/izjava sprejeta v prvotni vsebini oz., da je prej navedena družba prevzela tudi njegovo solidarno poroštvo. To je g. C. C., ki ga je sodišče zaslišalo, tudi zanikal. Zato so neutemeljeni pritožbeni ugovori o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

9. Sodišče prve stopnje je prepričljivo odgovorilo na toženčeva zatrjevanja o njegovi zavedenosti pri podpisu poroštvene izjave. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča o šibkih argumentih toženca, da za obveznosti po solidarnem poroštvu sploh ni vedel. Že v elektronskem sporočilu z dne 26. 10. 2011, ki ga je g. A. A. v imenu tožnika poslal tožencu, je toženec pri podpisu aneksa omenjen tudi kot porok in plačnik. Toženec je bil zakoniti zastopnik kreditojemalca. Ni dvoma, da je bil seznanjen z obveznostmi svoje družbe do tožnika. Nerazumljivo in v nasprotju s povprečno skrbnostjo je njegovo zatrjevanje, da je podpisal listine, ne da bi jih prebral oziroma razumel. Poleg tega je toženec overil svoj podpis tako na pogodbi kot tudi na dogovoru o solidarnem poroštvu; dvakrat je podpisal aneks št. 1, in sicer enkrat kot zakoniti zastopnik kreditojemalca, drugič kot fizična oseba, kar je v točki 24 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo že prvo sodišče. Vse navedeno pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da je toženčev ugovor nenastale obveznosti (solidarnega poroštva) neutemeljen, njegovi pritožbeni ugovori o namerni zavedenosti pa ne morejo imeti želene teže. Toženec niti ni zatrjeval/izkazal, da bi zaradi t. i. zavedenosti uveljavljal razveljavitev pogodbe.

10. Sodišče prve stopnje je napravilo celovito dokazno oceno, skladno z napotilom iz 8. člena ZPP. Zatrjevanih kršitev ni zagrešilo, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato tožnik nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen ZPP v povezavi s 154. členom istega zakona).