Jedro

Nepravilno pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi zaključuje, da sta oba obdolženca pridobila sebi in I.P. protipravno premoženjsko korist, ki je v izplačilu zavarovalne vsote za doživetje po izteku sklenjenih pogodb. Izplačilo zavarovalnih vsot ne predstavlja pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj so bile le-te izplačane v skladu s sklenjenimi pogodbami po plačilu mesečnih zavarovalnih premij.

Izrek

Pritožbama zagovornikov obd. Z.P. in J.Š. se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se zahteva za preiskavo za obd. Z.P., sina Z.in H., roj. J., rojenega ...5.19.. v L., stanuje ...., na prostosti in obd. J.Š., sina F. in K., roj. K., rojenega .12.19 v P., stanuje ..., ..., na prostosti v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem odst. 244. čl. v zvezi s 25. čl. Kazenskega zakonika, ker je podan utemeljen sum, da sta Z.P. in J.Š. skupaj z udeležbo pri izvršitvi pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da sebi in drugemu pridobita premoženjsko korist, izrabila svoj položaj, pa pri tem niso podani znaki drugega kaznivega dejanja, pri tem pa je bila z dejanjem pridobljena velika premoženjska korist in jima je šlo za to, da sebi in drugemu pridobita tako premoženjsko korist s tem, da sta Z.P. kot direktor podjetja v družbeni lastnini I.... s sedežem v ..., J.Š. pa kot pomočnik direktorja za finance v tem podjetju, tedaj v svojstvu odgovornih oseb, po predhodnem dogovoru izrabila svoj položaj s tem, da je Z.P.kot direktor družbe brez ustreznega sklepa upravnega odbora družbe dovolil, da se je iz sredstev družbenega podjetje v času od 9.1.1992 do 16.10.1992 izplačalo skupno 1,548.570,00 SIT iz naslova mesečnih premij za življenjsko zavarovanje in dodatno nezgodno zavarovanje, sklenjenih pri Zavarovalnici ... d.d. v ...., po zavarovalnih policah št. .... za J.Š., št. ... za I.P. in št....

za Z.P., pri čemer pa je vedel, da je izplačilo premij v navedeni višini neupravičeno, saj družbeno podjetje I.. z Zavarovalnico ..

takšnih pogodb ni sklenilo, temveč so jih sklenili J.Š., I. P.in Z.P. v svojem imenu dne 12.10.1991, na podlagi ponudb, ki jih je dostavila Zavarovalnica ... in so jih izpolnili sami ter podpisali in bi torej sami morali plačevati mesečne premije iz svojih sredstev, J.Š.pa kot pomočnik direktorja za finance v tej družbi po dogovoru z Z.P. in vedoč, da družbeno podjetje ni sklenilo nobenih zavarovalnih pogodb za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje, likvidiral skupno 11 faktur, ki jih je Zavarovalnica ... d.d. dostavila družbi I... in sicer v skupnem znesku 1,548.570,00 SIT, pri čemer pa so bili računi likvidirani, plačani in knjiženi na nematerialne stroške na konto ..., za izplačilo in knjiženje pa glede na to, da so Š., P. in P. sklenili zavarovalne pogodbe v svojem imenu, ni bilo nobene podlage in sta tedaj J.Š. in Z.P. na zgoraj opisan način pridobila sebi in I.P. za 2,107.686,00 SIT protipravne premoženjske koristi, saj je Zavarovalnica .... ob izteku pogodb vsem trem kot zavarovancem izplačala zavarovalne vsote za doživetje in sicer dne 8.3.1993, ko je vsak iz tega naslova prejel 702.562,00 SIT in je tedaj obema šlo za to, da pridobita sebi in I.P. veliko premoženjsko korist z a v r n e .

Obrazložitev

Senat Okrožnega sodišča v .... je z izpodbijanim sklepom, ko je odločal o nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo okrožnega državnega tožilca za preiskavo, na podlagi določila sedmega odst. 169. čl. Zakona o kazenskem postopku odločil, da se zoper obd. Z. P. in J.Š. opravi preiskava v smeri kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem odst. 244. čl. v zvezi s 25. čl. Kazenskega zakonika.

Zoper sklep sta se pravočasno pritožila oba obdolženca po svojih zagovornikih. Iz navedb v pritožbi zagovornika obd. Z.P. izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zagovornik obd. J.Š. pa se pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Oba pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbama ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevo državnega tožilca za uvedbo preiskave zavrne.

Pritožbi sta utemeljeni.

Oba pritožnika v pritožbah navajata, da ni podan utemeljen sum, da sta obdolženca hote in zavestno ravnala z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Oba obdolženca in I.P.so sklenili individualne zavarovalne pogodbe z Zavarovalnico ... za življenjsko zavarovanje z dodatnim nezgodnim zavarovanjem na podlagi ponudbe zavarovalnice za življenjsko zavarovanje managerjev. Strinjati se je sicer z ugotovitvami senata sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bilo to zavarovanje sklenjeno preko okvirov 10. tč.

individualnih pogodb o zaposlitvi, ki so jih podpisali oba obdolženca in I.P. s podjetjem I...., po kateri I. zavaruje vse navedene za primer smrti oziroma invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni pri zavarovalnici pod najugodnejšimi pogoji.

Pravilno tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je podjetje I... plačevalo mesečne premije za življenjsko zavarovanje in dodatno nezgodno zavarovanje, kar je bilo obema obdolžencema znano, saj je prvi dopustil takšen način plačevanja, drugi pa je dospele fakture za plačilo mesečnih premij likvidiral in na takšen način tudi omogočil njihovo plačilo. Takšen način plačevanja mesečnih premij za oba obdolženca in P. bi lahko predstavljal zlorabo položaja, pri tem pa ni zanemarljiva okoliščina, da so oba obdolženca in I.P. v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja po opravljeni reviziji plačane zneske vrnili. Jasno je, da je bilo mogoče vrniti le zneske, ki so bili izplačani iz sredstev podjetja, torej zneske vplačanih zavarovalnih premij. Do vrnitve vplačanih zavarovalnih premij iz sredstev podjetja je tako prišlo po opozorilu, da način takšnega plačevanja zavarovalnih premij ni bil pravilen. Strinjati se je s pritožnikoma, da je bilo sklenjeno z zavarovalnico t.i. menagersko zavarovanje, kar izhaja tudi iz ponudbe zavarovalnice. To zavarovanje je bilo sklenjeno na podlagi tipske pogodbe zavarovalnice za obliko življenjskega zavarovanja. V tem okviru ter tudi v povezavi z vrnitvijo vplačanih sredstev v času lastninskega preoblikovanja podjetja po opravljeni reviziji, pa postane utemeljenost suma v smeri očitanega kaznivega dejanja vprašljiva. Nepravilno pa sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi zaključuje, da sta oba obdolženca pridobila sebi in I. P. protipravno premoženjsko korist, ki je v izplačilu zavarovalne vsote za doživetje po izteku sklenjenih pogodb. Izplačilo zavarovalnih vsot ne predstavlja pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj so bile le-te izplačane v skladu s sklenjenimi pogodbami po plačilu mesečnih zavarovalnih premij, na kar pravilno opozarja zagovornik obd. Š. v svoji pritožbi. Strinjati se je s pritožnikom, da končno izplačilo zavarovalnih premij ne more predstavljati podlage za sklep o utemeljenem sumu očitanega kaznivega dejanja. Obdolžencema se očita, da sta pridobila veliko premoženjsko korist, ki naj bi bila v izplačanem znesku zavarovalnih vsot. Izplačana zavarovalna vsota v skladu s sklenjeno zavarovalno pogodbo pa protipravne premoženjske koristi ne more predstavljati.

Glede na to, da ni podan utemeljen sum, da naj bi obd. Z.P. in J. Š.

storila v sostorilstvu kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem odst. 244. čl. Kazenskega zakonika ni podan, je pritožbeno sodišče na podlagi določila tretjega odst. 402. čl. Zakona o kazenskem postopku ugodilo pritožbama obeh pritožnikov in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevo okrožnega državnega tožilca za preiskavo.