Jedro

Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora.

Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se oblikuje upniški odbor, ki ima 5 članov (1. točka izreka) ter za člane upniškega odbora imenovalo P. d. d., Z. d. o. o., M. d. o. o., L. d. o. o. in A. d. o. o. (2. točka izreka).

2. Upnica vlaga pritožbo zoper 2. točko izreka, saj nasprotuje delu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje imenovalo upniški odbor. Pritožbo vlaga iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o imenovanju upniškega odbora popravi oziroma dopolni tako, da vanj imenuje tudi pritožnico.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica izpodbija imenovanje članov upniškega odbora iz razloga, ker sodišče ni sledilo njenemu predlogu in je v upniški odbor imenovalo le največje upnike, ne pa tudi nje, ki je bila zaposlena pri stečajnem dolžniku, sedaj je zaposlena pri novem delodajalcu, ki je v začasni najem prevzel osnovna sredstva in nepremičnine. Sodišču prve stopnje očita, da s tem, ko v upniški odbor ni imenovalo predstavnika zaposlenih, ni upoštevalo njihovih interesov.

6. Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku zaradi insolventnosti opravlja procesna dejanja, za katera zakon določa, da jih je pristojen opraviti upniški odbor, za račun vseh upnikov, ki so stranke tega postopka (76. člen ZFPPIPP). Za člana upniškega odbora je lahko izvoljen vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja po 57. členu ZFPPIPP. Zaradi preprečitve položaja morebitnega nasprotja interesov pa za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik, ki ima v razmerju z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva položaj ožje povezane osebe (5. točka drugega odstavka v zvezi z 2. točko drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP). Ožje povezana oseba posamezne osebe je tudi njen zakonec (1. točka prvega odstavka 18. člena ZFPPIPP).

7. Iz izjave upravitelja, ki jo je podal kot odgovor na pritožbo upnice izhaja, da je pritožnica žena J. H., ki je bil direktor stečajnega dolžnika do 20. 11. 2019. Nad dolžnikom se je predmetni stečajni postopek začel s sklepom o začetku stečajnega postopka St ... z dne 8. 5. 2020. Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora, zato je njena pritožba neutemeljena.

8. Poleg tega iz drugega odstavka 80. člena ZFPPIPP izhaja, da mora sodišče za člane upniškega odbora imenovati upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer iz tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da določi sodišče v stečajnem postopku upnike z najvišjim skupnim zneskom terjatev na podlagi podatkov, ki jih izkazuje stečajni dolžnik v svojih poslovnih knjigah.

9. Upnica v svoji pritožbi ne trdi, da je navadna upnica ali da je imetnica terjatve v enem od najvišjih zneskov. Glede na podatke v spisu (PD 37 in PD 40) je upnica prijavila terjatve v skupni višini 15.790,71 EUR iz naslova neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred začetkom stečajnega postopka, neizplačanega regresa, neizrabljenega letnega dopusta in odpravnine. Vse to so glede na določbo prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP prednostne in ne navadne terjatve. Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor. Pri tem zakon nikjer ne določa, da bi morali imeti v upniškem odboru bivši zaposleni svojega člana. Njihove pravice, če so imetniki prednostnih terjatev, so namreč varovane že po samem zakonu preko določb, ki urejajo prednostno poplačilo prednostnih terjatev.

10. Glede na navedeno je pritožba upnice neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).