Jedro

Zatrjuje se škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 2. točki izreka, kolikor ni odločeno o zamudnih obrestih od prisojenega zneska odškodnine v višini 26.020.966,00 SIT in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) lastninsko pravico na nepremičninah parc.št. 2918/5, 2915/19, 2918/6, 2919/2, 2915/20, 2919/3 in 2919/4 k.o. K., do izdaje sklepa vknjiženo na nasprotnega udeleženca, odvzelo v korist predlagateljice, (2.) naložilo predlagateljici, da nasprotnemu udeležencu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa za odvzete nepremičnine plača razliko do polne odškodnine v znesku 26.020.966,00 SIT, (3.) ugotovilo, da so zgoraj navedene nepremičnine že v posesti predlagateljice, (4.) odredilo, da se bo v zemljiški knjigi prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. točke sklepa izvedel po pravnomočnosti sklepa, izbrisala pa se bo tudi zaznamba razlastitvenega postopka, (5.) odločilo, da skupne stroške postopka v višini 223.503, 66 SIT nosi predlagateljica, ter ji naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne še potne stroške v višini 1.928,64 SIT in stroške zastopanja v skupni višini 197.433,60 SIT, v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je ugovarjal višini cenitve izvedenca gradbene stroke, večkrat zahteval, da se odmeri tudi odškodnina zaradi: - nedokončanega dostopa s ceste na B., saj je bil prvotni uničen je potrebno ovrednotiti stroške za dokončanje novega dostopa s ceste, - zamakanja vode v kleti, ki je posledica nedokončanja ali malomarne izdelave odvodnjavanja vode do odvodnika, ki je zamašen in sicer kot škodo v rabi objekta (nezmožnost uporabe) in škodo na objektu in da se ovrednoti tudi stroške, potrebne za sanacijo škode v kleti. Zahteval je tudi, da se mu prizna izpad dohodka na kmetijskih zemljiščih in nasadih za ves čas postopka in sicer za pridelek, ki bi bil pridelan v rastlinjaku v dveh turnusih (jagode in zelenjava) in v vinogradu. Stališče sodišča, da se nasprotnemu udeležencu prizna izpad dohodka le za eno leto proizvodnje oz. en turnus v rastlinjaku je napačno in nerazumljivo. Zemljišča, kjer je avtocesta, so dajala največji dohodek na hektar in 85 % dohodka celotne kmetije nasprotnega udeleženca. Glede na navedeno je izgubil pretežen del dohodkov, ki jih je moral nekje nadomestiti. Sodišče je napačno vrednotilo le vrednost zemlje, za nasprotnega udeleženca pa je izguba zemlje tudi izguba proizvodnje in dohodka, torej ekonomska kategorija. Iz mnenja izhaja, da so bili nasadi (vinograd in rastlinjak) še v dobi rodnosti, torej neamoritizirani, zato je potrebno izračunati izpad dohodka in sicer do polne rodnosti (začetka rodnosti) vinograda, to je za štiri leta in še izpad dohodka do konca rodnosti, kar se da izračunati. Izvedenec gradbene stroke v svojih mnenjih pritrjuje navedbam nasprotnega udeleženca, da je zamakanje v kleti v vzročni zvezi z nedokončanjem oziroma slabo izvedbo del, prav tako je potrdil, da dostop s ceste (na B.) ni dokončan. A škode v tej smeri ni ocenil in mu to ni bilo odrejeno. Sodišče namreč meni, da odškodnina lahko obsega le neizogibne in nujne stroške, ki so nastali kot posledica razlastitve, v primeru da pri gradnji objekta upravičenec povzroči pritožniku škodo, pa da jo lahko uveljavlja po kakšnem drugem temelju in ne v tem postopku. Preozkemu tolmačenju čl. 26 Zakona o stavbnih zemljiščih nasprotni udeleženec nasprotuje. Pravnega standarda vrednosti nepremičnine ni mogoče tolmačiti tako, kot je to storilo sodišče. Sodišče bi po stališču pritožbe moralo cenilcu odrediti, da oceni in ovrednoti škodo, ki jo ima nasprotni udeleženec zaradi nemožnosti dostopa s ceste na B. (kar je prej imel) in škodo, ki jo ima zaradi zamakanja kleti in manjvrednost objekta zaradi obojega. Če je ovrednotil hrup, ni razloga, da ne ovrednoti tudi zamakanja vode v kleti. Sodišče bi moralo slediti pripombam nasprotnega udeleženca in odrediti dopolnitev cenitve. Slediti bi moralo temu, da se prizna tolikšna odškodnina, da bi ostal njegov premoženjski položaj enak kot če ne bi bilo razlastitve in gradnje avtoceste. Zato bi moralo upoštevati tudi določila OZ, ki urejajo področje ugotavljanja materialne škode. Sodišče je tudi odločilo, da na priznani znesek odškodnine tečejo zakonske zamudne obresti po preteku 15 dni po pravnomočnosti sklepa o razlastitvi. Republika Slovenija ima odškodninsko obveznost do nasprotnega udeleženca, ki je nastala sicer že prej, vendr je bila višina škode določena dne 1.3.2006 za gradbene parcele in 30.3.2006 za kmetijska zemljišča. Tedaj je bila višina škode torej znana, na ta dan bi moralo sodišče vezati tek zakonskih zamudnih obresti. Če sodišče ne bi sledilo pritožbenim navedbam glede obresti, podrejeno pritožnik predlaga revalorizacijo cen na dan odločitve. Z gornjim je pojasnjena zmotna uporaba materialnega prava in posledično nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče je tudi zavrnilo pripombe nasprotneg udeleženca, ki jih je podal 12.12.2006 glede ocene višine škode zaradi izpada dohodka. Zavrnitev utemeljuje z navedbo, da jih je podal šele tedaj, poprej pa ne. Pripombe pa ima stranka možnost podajati ves čas postopka. Dejstvo, da je pripombe podal na zadnjem naroku, ne bi smelo biti razlog, da je sodišče zavrnilo pripombe, saj za to ni podlage v zakonu. Poleg tega je sodišče na narok dne 17.8.2006 pozabilo vabiti pooblaščenko nasprotnega udeleženca, nato pa v isti sapi očita zamudo pri podajanju navedb.

Predlagateljica je v svojem odgovoru na pritožbo navedla, da je v zvezi z odškodnino za škodo, ki naj bi nastala nasprotnemu udeležencu zaradi dostopa na B. in zamakanja vode v kleti, je sodišče povsem zadovoljivo in primerno obrazložilo, zakaj te škode ni mogoče zajeti v konkretni postopek razlastitve. Če tožnik meni, da mu je nastala kakšna škoda na nepremičninah, ki ne ležijo v trasi hitre ceste, bo moral škodo uveljavljati v posebnem postopku pred pravdnim sodiščem. Vse ostale dejavnike je sodišče v celoti upoštevalo in pravilno odmerilo višino odškodnine za odvzete nepremičnine. Glede zamudnih obresti velja, da bi predlagateljica prišla v zamudo šele, koče svoje obveznosti ne bi izpolnila v roku, določenem za izpolnitev (299. člen OZ), torej če jih v roku 15 dni od pravnomočnosti ne bi poravnala. Ta trenutek še ni nastopil. S strani kmetijske izvedenke je bila vrednost zemljišč izračunana povsem pravilno in korektno in predlagateljica je v nadaljevanju povzela njen način izračuna. Kot med drugim navaja predlagateljica, je zajela tudi odškodnino za nasad vinske trte, izpad pridelka jagod in poškodovanega nasada, odškodnino za izpad uporabe rastlinjaka za dva ciklusa za proizvodnjo paradižnika in radiča za trg ter zaradi zastajanja vode na eni parceli. Po oceni predlagateljice je sodišče ravnalo prav, ko ni upoštevalo pripomb nasprotne stranke na cenitev zaradi izpada dohodka, podanih na zadnjem naroku, saj je nekorektno, da jih je podala šele tedaj, imela pa je možnost da jih poda že prej, na prejšnjem naroku ali pisno. Glede na navedeno predlagateljica predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba je delno utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bilo nasprotnemu udeležencu razlaščenih več nepremičnin, tako kmetijska kot stavbna zemljišča. Kar se tiče odškodnine zanje, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ) v zvezi z določbo 2. odst. 177 člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1), po kateri odškodnina za odvzeto nepremičnino obsega vrednost nepremičnine in stroške povezane z razlastitvijo. Glede kmetijskih zemljišč je oprlo svojo odločitev o višini odškodnine na cenitev sodne izvedenke in cenilke S.L., slednja pa je po nalogu sodišča in glede na zahtevo obeh strank cenitev opravila izhajajoč iz podatkov cenitve A.E. (ki ga je predložila predlagateljica) in cenitve P.V. ter A.G. (ki ju je predložil nasprotni udeleženec). Pritožnik se ne strinja s prisojeno višino odškodnine. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pri odškodnini v zvezi z razlaščenimi kmetijskimi zemljišči med drugim upoštevalo tudi izpad dohodka na nasadih (jagode in ostala zelenjava), kot ga je ocenila L. Kot je razvidno iz same cenitve, je ta ocenila izpad dohodka enoletnega pridelka za jagode in izpad za en ciklus uporabe rastlinjaka za zelenjavo. K tako napravljeni cenitvi glede jagod nasprotni udeleženec tekom postopka na prvi stopnji sploh ni imel nobenih pripomb (na naroku dne 17.8.2006 je celo izjavil, da k cenitvi L. v celoti nima pripomb, razen da se upoštevajo dotedanje pripombe). Zdajšnje pritožbene navedbe v tem smislu so prepozne in zato neupoštevne. Slednje velja tudi glede pripomb glede ostale zelenjave. V zvezi s tem je nasprotni udeleženec po spisovnih podatkih na zadnjem naroku zgolj zahteval, da izvedenka izračuna izpad dohodka za dva ciklusa letno za osem let. Pritožnik ima sicer prav, da je tedaj še imel možnost podati pripombe k cenitvam, vendar pa je tako podana zahteva vsebinsko prazna, saj je nasprotni udeleženec ni utemeljil oz. podal nobenih konkretnih razlogov zanjo. Nesubstanciran predlog za dopolnitev cenitve je kot tak neupošteven in zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve, ker mu ni sledilo. Kar se tiče očitkov v zvezi s prisojeno odškodnino v zvezi z nasadi vinske trte, iz spisovnih podatkov (cenitve L. v zvezi s podatki v cenitvi E. in V.) izhaja, da je bila nasprotnemu udeležencu priznana tako odškodnina na račun neamortizirane vrednosti nasada vinske trte kot tudi nadomestilo za izpad dohodka za pridelek trt, slednjega za čas pet let, kar je bilo revalorizirano na leto 2006. Iz cenitve L. namreč jasno izhaja, da se je v zvezi s slednjim oprla na izhodišča cenilca V., ta pa so bila časovno opredeljena za dobo pet let. Pavšalne pritožbe v zvezi z nadomestilom za neamortizirano vrednostjo vinograda so neupoštevne, kar se tiče izpada dohodka od pridelka trt, pa je nasprotni udeleženec že tekom postopka na prvi stopnji zahteval povračilo za obdobje, daljše od pet let, vendar ob odsotnosti kakršnihkoli konkretnih argumentov in objektivnih dejstev zanje (list. št. 16) . Zahtevka ni ustrezno podprl niti na zadnjem naroku, ko je to dobo le časovno omejil na osem let. Tudi v tem primeru z nesubstanciranimi pripombami tekom postopka na prvi stopnji ni mogle biti uspešen in sodišče je ravnalo prav, ko je o višini odškodnine v zvezi s kmetijskimi zemljišči odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz cenitve cenilke L. Posledično sodišču s tem v zvezi tudi ni mogoče očitati zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Kar se tiče prisojene odškodnine na račun odvzetih stavbnih zemljišč, so pritožbene navedbe prav tako neutemeljene. Pritožbeno sodišče se strinja s prepričljivimi in logičnimi razlogi sodišča prve stopnje, da zahtevki v zvezi z nedokončanim dostopom s ceste, ki vodi na B. oz. zamakanjem kleti ne morejo biti predmet reševanja v tem razlastitvenem postopku oz. vplivati na višino odškodnine, ki pripada nasprotnemu udeležencu na podlagi že omenjenega 26. člena ZSZ. Zato cenitev v zvezi s tem ni bila potrebna. Nasprotni udeleženec je tekom postopka na prvi stopnji zahteval odškodnino v višini stroškov, potrebnih za ureditev dostopa na cesto za B., ki da je bil urejen na novo, vendar še ni dokončan. Iz teh njegovih navedb in ugotovitev cenilca R.S., na katere se sklicuje tudi v pritožbi, pa izhaja, da stranka nov dostop le ima, vendar se zaradi načina izdelave pot uničuje, ker odnaša gramoz na spoju gramoza z asfaltom. Poleg tega je nasprotni udeleženec zahteval odškodnino na račun stroškov za ureditev odvodnjavanja do zamašenega odvodnika ter škode, nastale zaradi zamakanja oz. poplavljanja kleti – škode na objektu. Glede na spisovne podatke je cenilec S. v zvezi s tem ugotovil, da do problemov prihaja zaradi nepravilno izvedenega kanala odvodnjavanja ob hitri cesti in bi moral izvajalec del pravilno in strokovno izvesti odvodnjavanje. Te okoliščine potrjujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ne gre za stroške, povezane s samo razlastitvijo, temveč se zatrjuje škoda, nastajajoča vsled slabo izvedenih gradbenih del v zvezi z izgradnjo hitre ceste oz. vplivov slabo izdelanega odvodnjavanja ob sami hitri cesti na nepremičnino pritožnika. Zahtevek za odpravo te škode je lahko predmet drugega pravdnega postopka, ne pa presoje odškodnine na podlagi 26. člena ZSZ. Odškodninskih zahtevkov na podlagi splošnih določb Obligacijskega zakonika v tovrstnih nepravdnih postopkih ni mogoče reševati, kot si to napačno tolmači nasprotni udeleženec. Trditve o manjvrednosti nepremičnin iz omenjenih razlogov, kar naj bi dodatno upošteval cenilec pri cenitvi vrednosti odvzetih stavbnih zemljišč, so sicer tudi nedopustna pritožbena novota.

Nenazadnje je potrebno odgovoriti tudi na pritožbeno navedbo glede nepravilnega vabljenja pooblaščenke nasprotnega udeleženca na narok dne 17.8.2006. Očitek ni utemeljen. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je nasprotni udeleženec sodišču priglasil pooblastilo pooblaščenki šele 10.7.2006, to je po tem, ko je sodišče že določilo narok za dne 17.8.2006 in nanj tudi že povabilo stranki (nasprotni udeleženec prejel vabilo dan 4.7.2006). Glede na to in učinek predloženega pooblastila za bodoča procesna opravila je bila skrb za obvestilo o že določenem naroku na stranki sami in sodišče ni bilo dolžno naknadno nanj vabiti še pooblaščenca. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve načela kontradiktornosti.

Pritožba pa je utemeljena v delu, kolikor se nanaša na zmotno uporabo materialnega prava glede zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine iz 2. točki izreka izpodbijanega sklepa. Kot izhaja iz izreka sklepa, v njem ni odločeno o zamudnih obrestih, pa tudi iz razlogov ne izhaja, da bi se sodišče do tega opredelilo. Zakon o stavbnih zemljiščih sicer nima določb o plačilu zamudnih obresti od denarne odškodnine, vendar pa je je potrebno upoštevati splošna pravila, po katerih tečejo zamudne obresti od tedaj, ko je dolžnik v zamudi s plačilom obveznosti. Glede na to, da sodišče teh določb ni upoštevalo in posledično tudi ni ugotavljalo relevantnih okoliščin, je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep v 2. točki izreka, kolikor ni odločeno o zamudnih obrestih od prisojenega zneska odškodnine v višini 26.020.966,00 SIT ter se v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbo nasprotnega udeleženca pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev temelji na določbi 2,. in 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.