Jedro

Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne.

Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi in razveljavilo sklep o začasni odredbi v 1., 2., 4. in 5. točki; (II.) zavrglo predlog tožene stranke za položitev varščine in (III.) tožeči stranki naložilo plačilo stroškov zavarovanja v višini 3.913,76 EUR s pripadki.

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožnica navaja, da subjektivna nevarnost izhaja iz dejstva, da je bila maksimalna hipoteka ustanovljena v korist banke šele v letu 2016 in to potem, ko se je že začel predmetni gospodarski spor. Zavarovanje je bilo ustanovljeno na podlagi Pogodbe o maksimalni hipoteki, ki je bila sklenjena v letu 2016, medtem ko je bila kreditna pogodba sklenjena že v letu 2014 (15. 12. 2014). Poleg tega zavarovanje prvotne obveznosti (do B. GmbH AT; v nadaljevanju B.) sploh ni bilo nikoli zahtevano. Vsebina oziroma obseg jamstva obstoječe maksimalne hipoteke je drugačen (širši) od tistega, ki je bil dogovorjen s kreditno pogodbo z dne 15. 12. 2014. Zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da dogovor o ustanovitvi maksimalne hipoteke (in ne navadne hipoteke), ne predstavlja aktivnega ravnanja tožene stranke z namenom otežiti uveljavitev terjatve, saj je tožena stranka ustanovila revolving maksimalno hipoteko, s katero je banki omogočila, da se poplača iz nepremičnine za vse bodoče terjatve do nje. Z novo kreditno pogodbo iz leta 2014 in dogovorom o ustanovitvi maksimalne hipoteke se je položaj tožeče stranke spremenil, saj bi imela do starega kreditodajalca položaj prior tempore prior iure. S tem je tožena stranka bančne interese nezakonito prestavila pred interese tožeče stranke in to v času, ko je bila v celoti seznanjena z zahtevkom do nje. Kreditna obveznost se znižujejo za 1.250.000 EUR letno, kar pomeni, da bo trajalo 18 let do izplačila kredita. Kot nehipotetično možnost navaja tudi možnost prodaje nepremičnine drugi družbi v skupini B. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo drugi odstavek 270. člena ZIZ pri presoji subjektivne nevarnosti, ki je podana, če upnik verjetno izkaže, da bodo možnosti za izterjavo njegove terjatve v prihodnosti slabše od možnosti v času, ko vlaga predlog za izdajo začasne odredbe (pri tem se sklicuje na stališče mag. Mihe Šipca v: Začasne odredbe, Ljubljana, GV Založba, 2001, stran 40).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Med drugim je navedla, da tožeča stranka meša med revolving kreditom in maksimalno hipoteko.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o začasni odredbi prepovedalo toženi stranki, da v času trajanja začasne odredbe odtuji ali obremeni dve točno določeni nepremičnini (na katerih je vknjižena maksimalna hipoteka), in banki prepovedalo po nalogu tožene stranke ali tretjega izplačati 1.500.000,00 EUR s pripadki. Ugotovilo je, da je izkazana nevarnost, da je zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tožeča stranka je subjektivno nevarnost, kot pogoj za zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo, utemeljevala z dejstvom, da je tožena stranka med postopkom (v letu 2016) na svoji nepremičnini ustanovila v korist tretjega (... bank Austria AG) maksimalno hipoteko (za 27.500.000,00 EUR), ki bo tožeči stranki preprečila uveljavitev njene denarne terjatve do tožene stranke (ki jo je uspela izkazati do standarda verjetnosti - tudi po razlogih izpodbijanega sklepa).

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o ugovoru upoštevalo, da je bilo zavarovanje terjatve ... bank Austria AG z maksimalno hipoteko izvedeno 22. 6. 2016 (na podlagi Pogodbe o maksimalni hipoteki z dne 2. 3. 2016 oziroma 25. 4. 2016; B27), a je tožena stranka to obliko zavarovanja s kreditodajalko dogovorila že v kreditni pogodbi z dne 15. 12. 2014 (poleg odstopa terjatev iz naslova najemnin ...). Poleg tega je bila sama izvedba zavarovanja (vpis maksimalne hipoteke v zemljiški knjigi) v rokah kreditodajalke. Maksimalna hipoteka je bila ustanovljena za že nastale obveznosti. Osnovna obveznost je nastala že leta 2011, ko se je tožena stranka s Posojilno pogodbo z dne 5. 10. 2011 zadolžila pri B. (ki je bila s toženo stranko povezana oseba). Leta 2014 je bila z ... bank Austria AG sklenjena kreditna pogodba, s katero se je ta dolg refinanciral tako, da je bil prvotni upnik poplačan s strani banke, nastala pa je obveznost (izpostavljenost) do nove kreditodajalke.

8. Po določbah prvega in drugega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

9. Pritožnica (tožeča stranka) navaja, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko naj ne bi odgovorilo na njeno navedbo, da je bila maksimalna hipoteka ustanovljena ne samo za zavarovanje obveznosti iz kreditne pogodbe, temveč tudi za druge obveznosti iz naslova (bodočih) pravnih razmerij.

10. Zatrjevana kršitev določb postopka ni podana, ker ne gre za pravno odločilno dejstvo pri presoji, ali je podana subjektivna nevarnost otežene uveljavitve terjatve. Subjektivna nevarnost je podana takrat, ko je zaradi dolžnikovega ravnanja pričakovati razloge za ogroženo uveljavitev terjatev.

11. Zavarovanje z začasno odredbo je bilo predlagano zoper gospodarsko družbo, ki je na način maksimalne hipoteke zavarovala obveznosti iz kreditnega razmerja (in druge izpostavljenosti do upnika maksimalne hipoteke). Normalno v gospodarskem življenju je, da gospodarska družba financira investicije z dolžniškim kapitalom, še bolj normalno pa je, da se visoke obveznosti ali visoko izpostavljenost bank upnic zavaruje s hipoteko. Da je bila ustanovljena maksimalna hipoteka, ki potrditvah pritožbe ni samo kreditna temveč tudi kavcijska (ko se v zemljiško knjigo vpiše zastavna pravica za terjatev, ki bo morda nastala, čeprav to ni gotovo - terjatev, ki je glede nastanka vezana na odložni pogoj), ne sme motiti, zlasti gleda na v nadaljevanju povedano.

12. Maksimalna hipoteka, čeprav se imenuje hipoteka, ni podvrsta hipoteke, temveč ima značilnosti varovalne izvedene stvarne pravice, kot jo ima predznamba pridobitve hipoteke, oziroma značilnost zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke. Maksimalna hipoteka sama po sebi ne vključuje prednostnega poplačilnega upravičenja, to upravičenje imajo posamične hipoteke, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke, ko nastane posamična terjatev iz poslovnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko (Renato Vrenčur, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta v Mariboru, Pravna fakulteta v Ljubljani, 2016, stran 805). Ker je izvedena stvarna pravica nastala z vknjižbo, ki je upnik (tožeča stranka) z začasno odredbo ne more izničiti, predlagana začasna odredba ne more biti utemeljena, če temelji izključno na trditveni podlagi, ki izhaja iz Pogodbe o maksimalni hipoteki. Kakšnih dodatnih neutemeljenih obremenjevanj ali odtujevanj pritožnica niti ne zatrjuje. Hipotetična in v ničemer konkretizirana možnost, da bo prišlo do odsvojitve nepremičnine eni od družb v skupini B., ne zadošča. 13. Kreditodajalka (... bank Austria AG) je z okvirnim kreditom toženi stranki dala kredit v višini 25.000.000,00 EUR. Zavarovanje z maksimalno hipoteko je oblika zavarovanja do maksimalne vsote obveznosti (prvi odstavek 146. člena Stvarnopravni zakonik; SPZ) iz določenih ali določljivih pravnih razmerij. Obseg dejanskega zavarovanja je odvisen od višine terjatev, ki jih bo imela tožena stranka do imetnice maksimalne hipoteke (iz kreditne pogodbe in drugih razmerij) in bo hkrati zaznamovana neposredna izvršljivost posamične terjatve, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko (primerjaj peti odstavek 91. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Zato zgolj dejstvo, da je ustanovljena potrditvah tožeče stranke tako kreditna (pri čemer znesek kredita predstavlja 90% zneska maksimalne hipoteke) kot tudi kavcijska maksimalna hipoteka (tudi v zavarovanje terjatev bank po drugih, bodočih temeljih), ne more biti odločilno. S tem je višje sodišče odgovorilo tudi na tisti del pritožbenih navedb, ki izpostavlja razliko med vrednostjo kreditnega zneska (25.000.000,00 EUR) in zneska zavarovanja maksimalne hipoteke (27.500.000,00 EUR).

14. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je ustanovitev maksimalne hipoteke temeljila na Kreditni pogodbi z dne 15. 12. 2014, ki je bila, kot izhaja iz trditvene podlage, sklenjena v obliki okvirnega (potrditvah revolving) kredita. Tožena stranka je nepremičninska družba, ki ima v lasti nepremičnini, na kateri stoji trgovski center B. na Rudniku v Ljubljani. Osnovna obveznost, s katero je tožena stranka investirala izgradnjo Trgovskega centra B. Rudnik, je nastala že v letu 2011. Nova kreditna pogodba z banko je bila sklenjena zaradi refinanciranja predhodne obveznosti in predstavlja financiranje dejanskega projekta tožene stranke. Prav tako je zavarovanje tako obsežne investicije z maksimalno hipoteko običajna in najbolj primerna oblika zavarovanja terjatev iz okvirnih kreditnih pogodb (na primer pri revolving kreditih; primerjaj Tomaž Keresteš, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, stran 658); zlasti glede na v sodni praksi večkrat zavzeta stališča o neizvršljivosti revolving kreditov (VSC sklep II Ip 114/2012 z dne 28. 3. 2012, VSL sklep I Ip 748/2015 z dne 22. 4. 2015).

15. Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne (glej tudi povedano v 11. točki; primerjaj še Urban Vrtačnik, Neža Pogorelčnik, Pogoji za izdajo začasne odredbe, Odvetnik, 2014. št. 64). V zgornjih točkah povzeto ravnanje take subjektivne nevarnosti ne izkazuje, oziroma jo vsaj do standarda verjetnosti ne izkazuje. Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.

16. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, ker pa njen odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča, sama krije stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).