Jedro

Predlog za dopustitev revizije, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 090-286/2015/12 z dne 16. 3. 2017, s katero je bila v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča I U 624/2016 z dne 28. 2. 2017 zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, št. 020-44/2015,1 z dne 21. 10. 2015 (1. točka izreka odločbe), in ugotovljeno, da v tem postopku ni bilo posebnih stroškov (2. točka izreka odločbe). Ministrstvo za zunanje zadeve je z navedeno odločbo na podlagi 1. in 11. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v celoti zavrnilo dostop prosilca (tožnika v tem upravnem sporu) do Poročila 4. seje kadrovske komisije o pripravi mnenja in predloga za imenovanje vodij diplomatskih predstavništev RS v tujini, št. 10003-4/2012/65 z dne 15. 4. 2014. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu namreč zgolj problematizira ravnanje in odločitev upravnih organov, spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo revizijsko sodišče in sodišča, pa jasno in konkretno ne navede. Prav tako v predlogu niso navedene okoliščine, ki bi kazale, da je odgovor glede izpostavljene problematike pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.

6. Ker predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.