Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Besedilo določila 195.člena ZOR, ki govori o "potrebnih stroških" je treba razlagati tako, da ima oškodovanec pravico do povračila stroškov, ki so glede na njegove okoliščine običajni (v našem primeru je to vrsta otrokove poškodbe in starost otroka). Torej ne gre le za nujne stroške.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo toženo stranko na plačilo 52.179,99 SIT s pripadki. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.
Pritožili sta se obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je v celoti ugodilo tožničini pritožbi in delno toženčevi. Razveljavilo je zavrnilni del izreka sodbe sodišča prve stopnje, stroškovni del izreka in del izreka, ki se nanaša na odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V preostalem delu je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izreku pod točko I-1 glede v pritožbi izpodbijanih 6.835,89 SIT in 26.143,00 SIT s pripadajočimi obrestmi.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in napadeni del sodbe spremeni tako, da zahtevek stroškovno zavrne, oziroma da obe sodbi v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Toženec ne oporeka, da je tožnica upravičena do izgube na zaslužku, vendar ne z obrestmi od dneva izgube ampak šele od obvestila tožencu to pa je od vložitve tožbe dalje. Oporeka tudi tožničinim stroškom za bivanje v Termah Čatež. Iz dopisa zdravilišča izhaja, da imajo v bolnišničnem delu zagotovljeno 24 urno nego. To pomeni, da spremstvo sina ni bilo nujno potrebno in mora tožnica te stroške nositi sama. Sodišče naj tudi upošteva okoliščine, kako je do nesreče prišlo, in da je deček že prejel kot odškodnino zavarovalno vsoto.
Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o vročeni reviziji ni izjavil. Revizija ni utemeljena.
Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge se upoštevajo le, če jih revident izrecno uveljavlja.
Tožena stranka v reviziji izpodbija odločitev o tožničinih stroških, ki jih je imela, ker je spremljala otroka na zdravljenje v Terme Čatež. Tožnici ne zanika pravice zahtevati povračilo stroškov, ki jih je imela v zvezi z otrokovim zdravljenjem, ampak trdi da ti stroški niso bili nujno potrebni. Določilo 1.odstavka 195.člena ZOR med drugim pravi, da je povzročitelj med drugim dolžan povrniti stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške. Ker pa sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili (kar je za revizijsko sodišče glede na 3.odstavek 385.člena ZPP edino upoštevno), da je za otroka materino spremstvo v zdravilišču bilo potrebno, je bila odločitev obeh sodišč pravilna. Besedilo določila 195.člena ZOR, ki govori o "potrebnih stroških" je treba razlagati tako, da ima oškodovanec pravico do povračila stroškov, ki so glede na njegove okoliščine običajni (v našem primeru je to vrsta otrokove poškodbe in starost otroka). Torej ne gre le za nujne stroške.
Tožeča stranka je zahtevala tudi izgubo na zaslužku in kapitalizirane zapadle zamudne obresti. Revident te tožničine škode ne prereka, ugovarja le začetku teka obresti, saj meni, da obresti začnejo teči šele od obvestila dalje. Zahtevek se nanaša na tožničino škodo zaradi izgube na zaslužku, kar tožeča stranka zahteva v enkratnem znesku. Gre torej za odškodninsko obveznost, ki zapade od trenutka nastanka škode (določilo 186.člena ZOR) in ne od opomina oz. vložitve tožbe dalje. Zato je tudi odločitev o zamudnih obrestih materialnopravno pravilna.
Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).