Jedro

Na podlagi 73. čl. ZDSS ni dovoljena revizija, če je bila izvršitev izrečenega ukrepa prenehanje delovnega razmerja pogojno odložena.

Izrek

Revizija se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Ljubljani je z odločbo S z dne 11.2.1982 vzdržalo v veljavi sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 15.5.1981, potrjen s sklepom delavskega sveta tožene stranke z dne 11.6.1981, s katerim je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep opomin. Sodišče je vzdržalo v veljavi tudi sklep disciplinske komisije z dne 16.6.1981, potrjen s sklepom delavskega sveta z dne 16.7.1981, s katerim je bil tožniku izren disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, izvršitev pa pogojno odložena za dobo enega leta.

Sodišče združenega dela SR Slovenije je kot pritožbeno sodišče z odločbo Sp z dne 22.4.1982 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Sodišče navaja, da je tožnik storil hujšo krištev delovne obveznosti, ker je dne 18.3.1981 malomarno opravljal svoje delo, dne 24.3.1981 pa odklonil delo.

Tožnik je na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih dne 8.5.1995 pravočasno vložil revizijo, in sicer skupaj zoper odločbo Sp z dne 22.4.1982 in odločbo Sp z dne 22.4.1982. V reviziji, ki se nanaša na odločbo Sp, navaja, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, ker je disciplinska komisija imela pet članov, po pravilniku pa bi morala biti sestavljena iz šestih članov in predsednika. Kršitve so tudi bile v postopku pred delavskim svetom, predsednik delavskega sveta je v tistem času bil ..., podpisan pa je bil ..., namestnik, z opombo "za". Podpisana je torej bila oseba, ki ni vodila postopka. V zapisnikih o sejah delavskega sveta pa tudi niso navedeni člani, ki so bili prisotni. Obe sodišči sta nepopolno in napačno ugotovili dejansko stanje. Tožnik predlaga, da revizijsko sodišče izpobijano sodno odločbo razveljavi.

Na poziv Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je ugotovilo, da tožena stranka ne obstoja več, je tožnik 10.7.1995 vložil dopolnitev revizije, v kateri navaja kot toženo stranko Republiko Slovenijo, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Republiški sklad za razvoj. Skladno z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona, dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona. Iz spisu priložene vročilnice izhaja, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel že 28.5.1982, zakon o delovnih in socialnih sodiščih pa je začel veljati 13.5.1994, torej je bila zadeva že pravnomočno končana. Revizijo je zato treba reševati ob upoštevanju določb zakona o sodiščih združenega dela (uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), ki je do uveljavitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih urejal postopek pred sodišči združenega dela. Ta zakon revizije kot izrednega pravnega sredstva ni predvideval oziroma dovoljeval. Po določbi 1. odstavka 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih je izjemoma zoper odločbo, ki je postala pravnomočna do uveljavitve tega zakona in s katero je sodišče združenega dela zavrnilo zahtevo delavca za sodno varstvo zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, dovoljena revizija. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je z izpodbijano sodno odločbo bil zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa, s katerim mu je bil izrečen disciplinski ukrep opomin, in sklepa, s katerim mu je bil sicer izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, vendar je bila njegova izvršitev pogojno odložena. Na podlagi navedenih sklepov tožniku delovno razmerje ni prenehalo, zato na podlagi citiranih zakonskih določil revizija ni dovoljena.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 392. člena zakona o pravdnem postopku revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Revizijsko sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).