Jedro

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti.

V sklepu ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti, zato sklep ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izpraznitev nepremičnine.

Stroški, ki so posledica vloženega predloga za izvršbo, za razliko od glavne obveznosti, niso znani vnaprej in zato niso določeni v samem izvršilnem naslovu, temveč o njih odloči sodišče v izvršilnem postopku na zahtevo upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 1. točke izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo z izročitvijo nepremičnin parc. št. 111/1 in 222/1, obe k. o. X., v delu, kjer je upnik predlagal dovolitev izvršbe tudi za izpraznitev zgoraj navedenih nepremičnin, pa je predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka sklepa). Za izvršitelja je določilo J. Z. (2. točka izreka sklepa), z dopolnilnim sklepom z dne 18. 6. 2014 pa je dodalo še 3. točko, v kateri je odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 56,25 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v presežku pa je stroškovni predlog upnika zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del 1. točke izreka sklepa se pravočasno pritožuje upnik. V delu, v katerem uveljavlja, da sodišče ni odločilo o priglašenih stroških predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje upnikovo vlogo obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in o stroških odločilo s sklepom z dne 18. 6. 2014, zato višje sodišče navedb v tem delu ne povzema. V pritožbi upnik navaja, da je izvršbo predlagal na nepremičnini parc. št. 111/1 in 222/1, k. o. X., ki ju je kupil na javni dražbi dne 23. 5. 2006. Del teh nepremičnin in predmet prodaje je nedvomno tudi stanovanjska hiša na naslovu Z. Skladno s sklepom o izročitvi z dne 21. 10. 2011 mora dolžnik v last in posest izročiti prodane nepremičnine, torej se mora iz njih tudi izseliti. Upnik meni, da je odločitev o zavrnitvi predloga za izpraznitev nepremičnin v nasprotju z odločitvijo o dovolitvi izvršbe za izročitev nepremičnin, taka odločitev s svojo protislovnostjo vnaša zgolj zmedo. Nepremičnine se namreč ne morejo izročiti, ne da bi se tudi izpraznile, s takim stališčem bi bila nesmiselna tudi določitev izvršitelja, ki je potreben ravno zaradi tega, ker se dolžnik noče izseliti iz na dražbi prodanih nepremičnin. Sodišče zmotno navaja, da upnik za izpraznitev nepremičnin nima izvršilnega naslova. Sodišče je prezrlo in ni odločilo o delu predloga, v katerem je upnik zahteval odstranitev in hrambo stvari iz nepremičnine. Upnik še navaja, da po logiki sodišča, da nima izvršilnega naslova za izpraznitev teh nepremičnin, ker v sklepu z dne 21. 10. 2011 ni odločeno tudi o izpraznitvi, upnik tudi ne bi imel pravice do povrnitve izvršilnih stroškov, ker o njih ni bilo odločeno. Glede na ravnanje sodišča obstaja verjetnost namernega oškodovanja upnika in kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Upnik še pojasnjuje, da je 8. 6. 2011 vložil prošnjo za takojšnjo izdajo sklepa o izročitvi stvari in ljudi proste nepremičnine, sodišče pa je to zahtevo v sklepu o izročitvi verjetno namenoma izpustilo. Predlaga ustrezno razveljavitev sklepa in nadaljevanje izvršbe z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnin.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je v predmetni zadevi vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in v njem predlagal odstranitev oseb in odstranitev ter hrambo stvari, ki se nahajajo v nepremičnini parc. št. 290/1 in 292/1, k. o. X., in izročitev izpraznjene nepremičnine kupcu. Sodišče prve stopnje je njegov predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na izpraznitev nepremičnine, zavrnilo z obrazložitvijo, da upnik nima izvršilnega naslova za izpraznitev navedenih nepremičnin, saj v sklepu, na podlagi katerega je vložil predlog za izvršbo, o tem ni odločeno.

6. Višje sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo stroge formalne legalitete), zato se višje sodišče do pritožbenih navedb v zvezi s tekom postopka, iz katerega izvršilni naslov izvira, posebej ne opredeljuje. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni tako, kot se glasi.

7. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, sodišče po prvem odstavku 192. člena ZIZ izda po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, hkrati pa odloči tudi o vpisu lastninske pravice na ime kupca ter o izbrisu tistih pravic in bremen, za katere je to določeno s sklepom o domiku. V sklepu sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Tak sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine (drugi odstavek 192. člena ZIZ). V sklepu z dne 21. 10. 2011 je odločeno, da se nepremičnine parc. št. 290/1 in 292/1, vpisane v vl. št. 352, k. o. X., izročijo kupcu M. K. (upnik v predmetni zadevi), da se po pravnomočnosti sklepa pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupca ter da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi v zemljiški knjigi izbrišejo vpisane zaznambe izvršbe in zastavne pravice. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, v sklepu ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti (v smislu drugega odstavka 192. člena ZIZ), zato sklep ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izpraznitev nepremičnin (ki po svoji vsebini poleg izselitve oseb zajema tudi odstranitev stvari in njihovo morebitno hrambo, zato pritožba neutemeljeno navaja, da o tem delu predloga ni bilo odločeno).

8. Neutemeljeni so tudi očitki o protislovnosti in medsebojnem nasprotovanju sprejete odločitve, saj izročitve nepremičnine ni mogoče enačiti z njeno izpraznitvijo. Sicer pa se dolžnik zoper ugodilni del sklepa oziroma dopolnilnega sklepa ni pritožil ter se zato višje sodišče ne sme spuščati v (ne)pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v tem delu. Ravno tako ni mogoče slediti navedbam, da po logiki sodišča, da nima izvršilnega naslova za izpraznitev teh nepremičnin, ker v sklepu z dne 21. 10. 2011 ni odločeno tudi o izpraznitvi, upnik tudi ne bi imel pravice do povrnitve izvršilnih stroškov, ker o njih tam ni bilo odločeno. Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je v izvršilnem naslovu določena obveznost, ko jo mora dolžnik izpolniti, v primeru, da tega ne stori prostovoljno, pa ima upnik možnost vložiti predlog za prisilno realizacijo svoje terjatve, v zvezi s katerim mu nastanejo tudi stroški. Ti stroški (torej stroški, ki so posledica vloženega predloga za izvršbo) za razliko od glavne obveznosti niso znani vnaprej in zato niso določeni v samem izvršilnem naslovu, temveč o njih odloči sodišče v izvršilnem postopku na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti za izvršbo potrebne stroške.

9. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu 1. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).