Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določbe XXVII. poglavja ZOR ne uporabljajo za zavarovanje terjatev, se pa zanje uporablja splošni del ZOR - analogno tiste določbe obligacijskega prava, ki so zavarovanju terjatev najbližje.
Bistvena sestavina pogodbe o zavarovanju terjatve je tudi pogodbeno določilo o obveznosti zavarovatelja, da plača zavarovalno premijo, in njena višina.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 10.000.000,00 SIT s pripadki, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo.
Navaja, da jo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Tožeča stranka temelji utemeljenost tožbenega zahtevka na zatrjevani pogodbi o zavarovanju terjatev. Glede na 2. odst. 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja ZOR ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Se pa zanje uporablja splošni del ZOR glede na to, da so pogodbe obligacijskega prava, sicer pa pogodbene določbe, oziroma analogno tiste določbe obligacijskega prava, ki so zavarovanju terjatev najbližje.
Tožeča stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje izjavila, da se na polico štev. 43/91 ne bo (več) sklicevala (vloga na r. št. 9). Kljub temu v reviziji ponovno uveljavlja utemeljenost tožbenega zahtevka tudi na tej polici. To pomeni, da v reviziji spreminja pravno podlago tožbenemu zahtevku, torej spreminja istovetnost tožbenega zahtevka. To pa je sprememba tožbe (1. odst. 191. člena ZPP), ki na revizijski stopnji ni dovoljena (1. odst. 190. člena ZPP).
Bistvena sestavina pogodbe o zavarovanju terjatve je tudi pogodbeno določilo o obveznosti zavarovatelja, da plača zavarovalno premijo, in njena višina. V polici štev. 41/91 premija ni določena. Izhajajoč iz 26. člena ZOR torej zavarovalna pogodba po polici štev. 41 ni bila sklenjena. Zato je pravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da tožeča na podlagi police štev. 41/91 ne more ničesar zahtevati zaradi tega, ker zavarovalna pogodba ni bila sklenjena. Vprašanje nastopa zavarovalnega primera v zvezi z omenjeno polico zato za odločitev sploh ni pomembno.
Pravnemu razmerju iz pogodbe o zavarovanju terjatev najbližje pravno razmerje je premoženjsko zavarovanje, oziroma bančna garancija. Zato je (bilo) treba tudi za odločitev v tem sporu smiselno uporabiti tiste določbe ZOR, ki urejajo omenjeni dve pravni razmerji.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da bi moral kreditojemalec vrniti prejeti kredit do 5.11.1991, zavarovalni polici štev. 60/91 in 61/91 pa sta bili sklenjeni 2.12.1991. Tega dne naj bi začelo teči tudi zavarovanje.
Pod predpostavko, da sta bili zavarovalni pogodbi po omenjenih dveh policah res sklenjeni, sta ob analogni uporabi 2. odst. 898. člena ZOR nični, ker je bil ob njuni sklenitvi zavarovalni primer že v nastajanju. Kreditojemalec bi namreč moral prejeti kredit vrniti že do 5.11.1991. V nasprotju z moralo, torej nični (1. odst. 103. člena ZOR) pa sta tudi ob analogni uporabi 1083. člena ZOR. Iz njegovega besedila namreč izhaja, da se daje garancija pred zapadlostjo zahtevka, katerega vrnitev se garantira, ne pa po njej.
Uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani. Zato in ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).