Jedro

Za obstoj meničnega pooblastila načeloma zadoščata že dejstvi, da izdajatelj menični blanket podpiše in da tako menico izroči upniku. Konkretna vsebina pooblastila oziroma meje, znotraj katerih sme slednji prejeti blanket kasneje izpolniti (z vpisom denarnega zneska, datuma dospelosti plačila, časa izpolnitve itn.), pa so določene z bistvenimi sestavinami posla ali poslov, ki so podlaga za izdajo menice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki In 2003/00015 z dne 4. 3. 2003 v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala, da ji je toženec na podlagi izpolnjene bianko trasirane menice dolžan plačati znesek 109.511,39 EUR. Ugotovilo je, da se pravdni stranki nista dogovorili, kako oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko ta menica izpolni in tudi ne za kakšen znesek, ter sklenilo, da toženec tožnici ni dal ne izrecnega pisnega ali ustnega ne molčečega pooblastila za izpolnitev meničnega blanketa.

2. Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo ter znova vzpostavilo veljavnost omenjenega sklepa o izvršbi. Za razliko od prvostopenjskega sodišča je dejstvo izročitve podpisane bianko menice štelo za veljavno, molče dano pooblastilo imetniku menice za njeno poznejšo izpolnitev. Svojo odločitev je dodatno argumentiralo s pojasnilom, da se je toženec z izročitvijo takšne menice upniku za poplačilo njegove terjatve zavezal še v lastnem imenu, in sicer kot bianko menični porok.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Trdi, da sam iz menice, ki je podlaga tožbi, sploh ni zavezan. Izdala in podpisala jo je družba K. d.o.o., ki je zato edina, ki bi za menični dolg lahko bila terjana. Meni, da je stališče pritožbenega sodišča, da za izpolnitev bianko menice ni potrebno menično pooblastilo in da táko pooblastilo nadomeščata že izročitev menice in dejstvo, da je bila tožnica poštena imetnica menice, zmotno, saj upnik brez pooblastila bianko menice pač ne sme izpolniti. Meni tudi, da toženec menice ni izročil kot porok, ki bi na ta način jamčil za obveznosti prej omenjene družbe. Poroštvena zaveza v skladu z določbo 998. člena Zakona o obligacijskih razmerjih učinkuje le, če je dana v pisni obliki, poleg tega pa morebitnega poroštva iz poslovnega razmerja na noben način ni mogoče ''raztegniti'' v menično poroštvo. Menica je strogo formalen papir, ki zavezuje le osebe, ki so na menici navedene oziroma podpisane. Ker toženec na menici ni podpisan kot porok, poroštvene zaveze pa tudi ni mogoče predpostavljati, poroštvena izjava ni mogla biti podana z izročitvijo menice tožnici.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijske očitke je mogoče strniti v dva pomembnejša sklopa. S prvim, ki se sicer kot rdeča nit vije skozi celotno revizijo, revident uveljavlja, da je pritožbeno (in potemtakem najbrž tudi prvostopenjsko) sodišče spregledalo dejstvo, da toženec ni ne izdajatelj ne podpisnik sporne menice, skratka, da z menico nima ničesar opraviti, zato na njeni podlagi tudi ne more biti zavezan. To ne drži. Katera od dveh istega dne, na istem mestu in od iste osebe izdanih menic je podlaga zahtevku v tej pravdi, je na 2. in 3. strani sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato o tem ne gre izgubljati besed.

7. Z drugim sklopom očitkov revident izpodbija pravilnost materialnopravnih stališč sodišča druge stopnje o molče danem pooblastilu za popolnitev menice z vsemi manjkajočimi bistvenimi sestavinami in o obstoju menične poroštvene zaveze. Tudi ti očitki po prepričanji revizijskega sodišča ne morejo privesti do ugoditve reviziji. V pravni teoriji, v nasprotju s tistim, kar v reviziji navaja toženec, namreč velja, da je pooblastilo za izpolnitev bianko menice lahko dano tudi neizrecno, na konkludenten način, to je zlasti s podpisom in izročitvijo meničnega blanketa upniku(1). Enako stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 833/2005 z dne 3. 4. 2008. Za obstoj meničnega pooblastila tako načeloma zadoščata že dejstvi, da izdajatelj menični blanket podpiše in da táko menico izroči upniku. Konkretna vsebina pooblastila oziroma meje, znotraj katerih sme slednji prejeti blanket kasneje izpolniti (z vpisom denarnega zneska, datuma dospelosti plačila, časa izpolnitve itn.), pa so določene z bistvenimi sestavinami posla ali poslov, ki so podlaga za izdajo menice(2).

8. V predmetni zadevi ne more biti dvoma o tem, da je bila sporna menica izdana v zavarovanje plačil dobavljenega blaga, ki ga je toženčeva družba K. d.o.o. v okviru njunega tedaj obsežnega poslovnega razmerja redno prejemala od tožeče stranke. Glede na to, da toženec v postopku ni nasprotoval ne obstoju tožničine terjatve ne višini uveljavljanega zneska ne datumu dospelosti ali kakšnim drugim okoliščinam iz temeljnega poslovnega razmerja, od katerih je bil odvisen obseg meničnega pooblastila, temveč je le trdil, da pooblastila sploh ni dal, je upoštevaje prvostopenjske dejanske ugotovitve zadeva jasna. Toženec je menično pooblastilo tožnici dal molče, ko ji je ob eni izmed dobav blaga poleg bianko menice, ki jo je podpisal kot zakoniti zastopnik družbe K. d.o.o., osebno izročil še eno neizpolnjeno (bianko) menico, ki jo je kot izdajatelj podpisal v lastnem imenu. S tem je pravno upoštevno izrazil svojo voljo, da bo, ko bo blanket izpolnjen, tudi sam osebno menično odgovarjal, seveda zgolj subsidiarno in za terjatve v okviru oziroma iz poslovnega razmerja, v zvezi s katerim je bila menica izročena. Zaradi trasatovega neplačila ob dospelosti je po opravljenem protestu upniku zato menični dolg dolžan poravnati.

9. V zvezi z vprašanjem meničnega poroštva revizijsko sodišče še dodaja, da se je toženec na sporno menico podpisal enkrat samkrat, in sicer kot trasant in ne kot avalist. Možnost nastanka meničnega poroštva je zato že pojmovno izključena, vsakršno polemiziranje s tem v zvezi pa odveč.

10. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).

Op. št. (1): Tako Š. Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2001, str. 155 in J. Žiberna, Menica (7. sprem. izdaja), GV, Ljubljana, 1999, str. 178-179. Op. št. (2): Primerjaj tudi sodbo VS RS II Ips 754/2005 in J. Žiberna, Menica (7. sprem. izdaja), GV, Ljubljana, 1999, str. 179.