Jedro

Če se zavestno vzdržuje ves čas postopka za ureditev meje stanje, po katerem je bila ena izmed parcel, glede katerih se je določala meja, označena z drugačno parcelno številko kot parcela, glede katere se je meja po stanju v naravi dejansko določala, ne gre zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 328. člena ZPP - torej s popravnim sklepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeleženk, po katerem sta terjali izdajo popravnega sklepa v smeri pravilne označbe zemljišča, navedenega v pravnomočnem sklepu nekdanjega Občinskega sodišča v Kočevju z dne 24.5.1978, opr. št. R 96/77-8, s katerim je bila tedaj urejena meja med parcelama št. 10 stavbišče in št. 106 vrt last predlagatelja A. P. ter parcelama št. 11 stavbišče in (po izreku tedanjega sklepa z dne 24.5.1978) št. 105/2 vrt last tedanjega nasprotnega udeleženca F. B., vse k.o. ... - pri čemer bi bilo treba po predlogu nasprotnih udeleženk označbo slednje navedene parcele nadomestiti s pravilno, in sicer "parc. št. 105/3, k.o. ...". Izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za popravo sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo med drugim tudi s sklicevanjem na dejstvo, da je bila parcela št. 105/3 k.o. .... zemljiškoknjižno prenesena v last nasprotnega udeleženca oz. njegovih pravnih naslednic šele leta 1991 in zato kljub dejstvu, da je bila parcela št. 105/3 res ena izmed tistih parcel, glede katerih se je meja v postopku leta 1978 dejansko določila, sodišče sedaj te napake ne more popraviti, saj ne bi mogel teči postopek za ureditev meje med tedanjima strankama glede parcele št. 105/3, ker nasprotni udeleženec F. B. ni bil zemljiškoknjižni lastnik te parcele. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta sedanji nasprotni udeleženki vložili pritožbo. Po njunih navedbah ga izpodbijata iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. V pritožbi obširno povzemata potek postopka za ureditev meje in se med drugim sklicujeta tudi na katastrski načrt, iz katerega je razvidno, da parceli št. 10 in št. 106 mejita na parceli št. 11 in št. 105/3 in ne na parceli št. 11 in št. 105/2. Zato nasprotni udeleženki po njunem mnenju utemeljeno trdita, da gre v pravnomončem sklepu z dne 24.5.1978 za prepisno napako in nikakor ne za to, da se je meja urejevala in določala med parcelami št. 10 in št. 106 na eni strani ter med parcelami št. 11 in št. 105/2 na drugi strani, saj določitev meje med temi parcelami sploh ni možna, ker parcela št. 105/2 sploh ne meji na parceli št. 10 in št. 106. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za popravo sklepa, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno ugotovitev, da je bila kot ena izmed mejnih parcel predmet postopka za ureditev meje v letu 1978 dejansko parcela št. 105/3 k.o. ... (in ne parcela št. 105/2 k.o. ...), nasprotni udeležnki glede na njune navedbe izrecno sprejemata. Da tedanji nasprotni udeleženec F. B. ni bil v letu 1978 zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 105/3 (temveč parcele št. 105/2), zanesljivo izhaja iz listinske dokumentacije v spisu. Zato je povsem sprejemljivo pojasnilo v razlogih izpodbijanega sklepa, da je bil v postopku leta 1978 prav to razlog za označbo ene izmed parcel, glede katerih se je določala meja, kot da gre za parcelo št. 105/2, čeprav je dejansko šlo za parcelo št. 105/3. Ni dvoma, da je bilo takšno postopanje napačno, vendar pa je pomembno, da se je takšno stanje zavestno vzdrževalo ves čas postopka (glej izpoved izvedenca geometra na listu št. 8, zapis izreka sklepa o razglasitvi na listu št. 10, skico na listu št. 12, izvirnik pisnega sklepa na listu št. 15 itd.), kar pomeni, da ni šlo zgolj za očitno pisno napako v številki ali za očitno pisno pomoto, ki bi jo bilo mogoče popraviti oz. odpraviti na način, predviden z določbo 342. člena prejšnjega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) oz. z določbo 328. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP) - torej s popravnim sklepom, kot to terjata nasprotni udeleženki. Zato ostale pritožbene navedbe ne terjajo odgovora, saj je bilo treba že iz doslej navedenih razlogov pritožbo nasprotnih udeleženk na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.