Jedro

Akt o razpisu nadomestnih volitev v svet Krajevne skupnosti, glede na njegovo vsebino ni dokončni upravni akt in tudi ne akt, za katerega bi zakon določal, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, niti to ni posamični akt ali dejanje, pač pa je to predpis, ki ne ureja posamičnih razmerij.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na tukajšnje sodišče 28. 4. 2021 priporočeno po pošti poslal vlogo, naslovljeno kot pritožba na postopek razpisa nadomestnih volitev v Krajevno skupnost (v nadaljevanju: KS) ... . V njej je navedel, da je 27. 1. 2020 o svojem izstopu iz sveta KS ... obvestil svet navedene KS, Občino Vipava in občinsko volilno komisijo (v nadaljevanju: OVK). Dne 16. 9. 2020 je iz sveta KS odstopil in vse navedene o tem obvestil tudi A.A.. Po Zakonu o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV) bi svet KS o obeh odstopih moral sprejeti ugotovitveni sklep in ga poslati na Občino Vipava oziroma OVK, vendar tega ni storil; člana, ki sta odstopila, o tem nista dobila nobenega odgovora. Na spletni strani Občine Vipava je tožnik novembra 2020 slučajno opazil, da z A.A. nista razrešena, ampak navedena kot "v odstopu". Kot je tudi ugotovil, Občina Vipava v tem času niti ni imela OVK, ker je tej potekel mandat. Decembra 2020 je tožnik o navedenem pisno obvestil tajnika Občine Vipava. Iz sveta KS so namreč takrat odstopili še trije člani in o tem obvestili KS ..., Občino Vipava in OVK (ki je sicer takrat niso imeli). Od sedmih je tako odstopilo pet članov, torej večina, zato zaradi nesklepčnosti svet KS ugotovitvenega sklepa ni mogel več sprejeti. Nova, v marcu 2021 potrjena OVK Občine Vipava je na prvi ustanovni dopisni seji dne 29. 3. 2021 sprejemala sklepe, vendar zapisnika te seje tožnik do vložitve te vloge ni mogel dobiti z obrazložitvijo, da še ni potrjen, da pa bo to storjeno na prvi redni seji OVK in nato zapisnik tudi objavljen na spletni strani občine. Tožnik meni, da postopki glede na določbe 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS) ter 24., 29., 32. in 114. člena ZLV niso bili pravilno izpeljani. Občinski svet ni razpravljal in sprejel ugotovitvenega sklepa za odstop nobenega od petih članov sveta KS ... . Dne 21. 4. 2021 jim je bil poslan sklep OVK št. 0411-1/2021 z dne 29. 3. 2021 (v nadaljevanju: sklep OVK z dne 29. 3. 2021) o ugotovitvi prenehanja mandata članov in članic sveta KS ..., ki ga je tožnik, kot je razvidno iz povratnice, prevzel na pošti 22. 4. 2021 ob 15.46 uri. Sklep je tako prejel po izteku roka za ponovno kandidiranje v svet KS. Na 22. redni seji občinskega sveta 22. 4. 2021 je župana vprašal, ali je glede na navedeno lahko za 23. 5. 2021 razpisal volitve in ali ne bi morale biti razpisane predčasne volitve, kot so bile v podobnih primerih odstopa večine svetnikov KS. Tožnik je še dodal, da na sklepu OVK z dne 29. 3. 2021 ni pravnega pouka, kot je bil v ugotovitvenih sklepih nekaterih drugih občin po Sloveniji, in da se sklicuje na pravni pouk omenjenih sklepov. Vlogi je priložil svojo pisno izjavo o odstopu s funkcije člana sveta KS ... z dne 27. 1. 2020, svoj dopis Občini Vipava oziroma njenemu tajniku z dne 18. 12. 2020, sklep OVK z dne 29. 3. 2021 s kopijo poštne ovojnice ter primere (predlogov) ugotovitvenih sklepov občinskih svetov Občine Moravske Toplice št. 031-00001/2016-6, Občine Litija št. 032-1/2013 in Občine Ajdovščina št. 041-1/06. 2. Sodišče je z dopisom št. II Upr 319/2021-2 z dne 3. 5. 2021 tožniku pojasnilo, kakšno sodno varstvo se lahko uveljavlja pred Upravnim sodiščem, in ga pozvalo, naj svojo vlogo dopolni tako, da jasno opredeli, ali je mišljena kot tožba v upravnem sporu, katero vrsto sodnega varstva v konkretni zadevi uveljavlja in temu ustrezno navede, zoper kateri akt vlaga tožbo oziroma s katerim aktom oziroma dejanjem je bilo poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, ter temu ustrezno oblikuje tožbeni zahtevek.

3. Tožnik je v odgovoru, ki ga je sodišče prejelo 6. 5. 2021 (v nadaljevanju: vloga z dne 6. 5. 2021), navedel, da je s svojo vlogo podal tožbo, s katero je zahteval odpravo nepravilnosti pri razpisu nadomestnih volitev v svet KS ... . Kot (vsak) krajan KS ... (pa tudi kot njen bivši svetnik in kot občinski svetnik Občine Vipava) izkazuje interes za presojo zakonitosti razpisanih nadomestnih volitev v svet KS. Nezakonitost razpisanih volitev namreč posega v njegove temeljne pravice iz 43. in 44. člena Ustave Republike Slovenije. Ker po ZLV redno sodno varstvo pri presoji nezakonitosti razpisanih volitev ni zagotovljeno, je takšno varstvo treba omogočiti pred tukajšnjim sodiščem po 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Nezakonitost razpisanih nadomestnih volitev tožnik utemeljuje s tem, da je pet od od sedmih članov sveta KS odstopilo in jim je mandat prenehal, kar pomeni, da svet KS ni več sklepčen in ne more sprejemati sklepov, tudi ne sklepov glede nadomestnih volitev. ZLV v 110. členu sicer določa, da se opravijo nadomestne volitve v svete KS, če preneha mandat najmanj tretjini članov sveta, obenem pa v 114. členu napotuje na smiselno uporabo določb o volitvah v občinske svete. Za te je določeno, da volilno komisijo imenuje svet, da ta skrbi za zakonitost volitev ipd., kar vse je v primeru volitev na ravni KS v pristojnosti sveta KS, ki pa tega ne more izvesti, če ni sklepčen. Zato je treba citirano določbo 110. člena ZLV razumeti tako, da se izvedejo nadomestne volitve, če preneha mandat najmanj tretjini članov sveta KS in je obenem še vedno zagotovljena njegova sklepčnost. Ta v konkretnem primeru ni podana, zato svet KS tudi ni mogel sprejeti niti ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata prejšnjim (petim) članom sveta. V takšnem primeru nadomestne volitve niso mogoče (svetniki niso bili razrešeni in njihov mandat še ni prenehal) ter bi bilo pravilno opraviti predčasne volitve. Zato je treba akt št. 0410-1/2021-1 z dne 1. 4. 2021, s katerim je župan Občine Vipava razpisal nadomestne volitve, odpraviti, ker je nezakonit, v posledici pa so nezakoniti tudi vsi nadaljnji akti, ki jih je v zvezi z izvedbo nadomestnih volitev sprejela OVK Občine Vipava na 1. redni seji dne 13. 4. 2021. 4. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijani akt župana Občine Vipava št. 0410-1/2021-1 z dne 1. 4. 2021, nezakonit, ter da navedeni akt odpravi, prav tako pa naj se odpravijo vsi nadaljnji akti, to je sklepi, ki jih je v zvezi z izvedbo nadomestnih volitev sprejela OVK pod št. 0411-2/2021 na 1. redni seji dne 13. 4. 2021 (to je pod točko 2 rokovnik za izvedbo volilnih opravil za nadomestne volitve članov sveta KS ..., pod točko 3 sklep o določitvi volišč, pod točko 4 sklep o določitvi trajanja predčasnega glasovanja, pod točko 5 sklep o določitvi pooblaščenca za vpogled v evidenco volilne pravic, pod točko 6 sklep o imenovanju tajnika in namestnika tajnika OVK, pod točko 7 sklep o načinu dela OVK in pod točko 8 sklep o imenovanju volilnih odborov).

5. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe ter predlaga, da se tožba zavrže kot prepozna, oziroma da se kot neutemeljena zavrne. Po mnenju toženke ni pravne podlage za stališče, da bi morala svet KS ... ali občinski svet Občine Vipava sprejeti ugotovitveni sklep o odstopu članov sveta KS ... . Pri tem se sklicuje na določbe 37.a člen ZLS ter pojasnjuje, da je, če predsednik KS ... v 8-dnevnem roku ni postopal skladno z zakonom, imel vsak odstopljeni član sveta KS možnost vložiti tožbo v roku nadaljnjih 8 dni, česar pa niti tožnik niti kateri drugi odstopljeni član sveta KS ni storil. Tožbo je tako treba kot prepozno zavreči. Sicer pa je že tožnik sam (in enako tudi A.A.) svojo odstopno izjavo naslovil tako na svet KS ... kot na OVK, kar pomeni, da je bila že s tem izpolnjena naloga predsednika KS ... in dosežen namen določb 37.a člena ZLS, da se OVK in svet KS seznanita z odstopom njegovega člana. Po zakonu je predsednik KS dolžan svet KS in OVK le obvestiti o odstopu člana. Drugi odstavek 37.a člena ZLS (po katerem preneha mandat članu občinskega sveta šele, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata) velja le za taksativno naštete razloge iz prvega odstavka 37.a člena ZLS, med katerimi pa ni odstopa občinskega svetnika (oziroma člana sveta KS). To situacijo ureja tretji odstavek 37.a člena ZLS, po katerem v primeru odstopa preneha mandat občinskemu svetniku (oziroma članu KS) z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu (oziroma predsedniku KS). Tožniku je torej mandat prenehal z dnem 27. 1. 2020, ko je na svet KS podal izjavo, da odstopa s funkcije svetnika KS ... (enako velja tudi za ostale člane sveta KS, ki so odstopili). Glede na zakon in konstitutivno naravo odstopne izjave, že s podajo te izjave član sveta doseže prenehanje svoje funkcije v svetu. Tožnik očitno meša pojma odstop (tretji odstavek 37.a člena ZLV) in razrešitev, do katere pride v taksativno določenih primerih po volji tretjih oseb (občinskega sveta ali sveta KS, glej prvi in drugi odstavek 37.a člena ZLV). Če je nekdo odstopil kot član sveta KS, mu je z dnem podaje take lastne izjave to jasno in znano in za to ne potrebuje odobritve. Sklep z dne 29. 3. 2021 je OVK sprejela, ker je bilo zaradi odstopa petih članov treba razpisati nadomestne volitve v svet KS, in ne zaradi ugotovitve odstopa posameznih članov KS. Morebitna drugačna praksa posameznih občin ni bistvena, pomembna je veljavna zakonodaja, ki izdaje ugotovitvenih sklepov v takšnem primeru ne predvideva. V primeru izdaje takšnega sklepa pravni pouk ni potreben, saj bi bil sklep lahko le informativne narave in za osebo, ki je s funkcije odstopila, glede na tretji odstavek 37.a člena ZLS ne bi ustvarjal pravnih učinkov v smislu upravne odločbe, saj ima konstitutivne učinke že sama izjava o odstopu. Ker bi tak sklep le povzemal odločitev osebe, ki je podala odstopno izjavo, ta oseba tudi ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje takšnega sklepa.

6. Toženka zavrača tožbeno stališče, da bi morale biti v konkretnem primeru razpisane predčasne volitve. Obrazlaga, da so volitve v svete KS urejene v IV. oddelku ZLV. Določba drugega odstavka 110. člena tega zakona (da se nadomestne volitve v svete KS opravijo, ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta) je specialna v razmerju do splošnejših določb, ki urejajo volitve v občinski svet (npr. tistih o predčasnih volitvah iz 24. člena ZLV) in ki jih zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Glede na drugi odstavek 110. člena ZLV lahko pride do nadomestnih volitev v svet KS v primeru, ko odstopi najmanj tretjina članov sveta KS (kot se je zgodilo v konkretnem primeru), kdaj je treba razpisati volitve v svet KS, je torej opredeljeno s spodnjim pragom, medtem ko zgornjega praga zakon ne določa, niti ne predvideva predčasnih volitev v svet KS. Tudi sicer po mnenju toženke določb o predčasnih volitvah v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj se po četrtem odstavku 24. člena ZLV takšne volitve opravijo, če hkrati odstopi večina članov občinskega sveta. V konkretnem primeru pa ni izpolnjen niti pogoj sočasnosti niti pogoj večine. Tožniku je namreč mandat člana sveta KS ... prenehal z dnem 27. 1. 2020, A.A. z dnem 16. 9. 2020, B.B. z dnem 17. 12. 2020, C.C. z dnem 19. 12. 2020 in D.D. z dnem 23. 12. 2020. Člani sveta KS namreč niso odstopili hkrati, temveč so odstopali sukcesivno. Nenazadnje v prid razpisu nadomestnih volitev govorijo tudi določbe 109. in 29. člen ZLV: po drugem odstavku 109. člena ZLV se za volitve članov svetov KS smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet, iz 29. člena ZLV pa izhaja, da se v primeru prenehanja mandata članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah, opravijo nadomestne volitve. Takšne volitve so bile zato z aktom št. 0410-1/2021-1 z dne 1. 4. 2021 tudi razpisane. Toženka kot dokaze predlaga odstopne izjave tožnika in še štirih zgoraj navedenih članov sveta KS ... ter sklep OVK z dne 29. 3. 2021. Dodaja še, da je stališče o zadevi že podalo tudi Ministrstvo za javno upravo, ki je ugotovilo, da potekajo nadomestne volitve v svet KS ... skladno z zakonom, ter prilaga s tem povezani odgovor Ministrstva novinarki Radia Koper z dne 29. 4. 2021. 7. Tožnik v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 17. 5. 2021, izpostavlja nujnost zagotovitve legitimnosti in legalnosti postopka nadomestnih volitev, kar je mogoče le ob sklepčnosti sveta KS, ki pa zaradi odstopa večine njegovih članov ni podana. Pri tem je bistveno, da je bil odstop članov sveta KS sočasen v smislu, da je pet članov odstopilo, preden je bilo formalno ugotovljeno prenehanje njihovih mandatov in preden so bili imenovani nadomestni člani. Svet KS ima pristojnosti glede volitev, med drugim ob smiselni uporabi 100. člena ZLV potrdi mandate nadomestnih članov oziroma odloči o pritožbi kandidatov. Nesklepčni svet tega ne more storiti, zato je edini možni izhod izvedba predčasnih volitev in formiranje novega sveta KS. Tožnik opozarja na določbo 32. člena (v zvezi s 114. členom) ZLV, po kateri OVK nadomestne volitve razpiše najpozneje v 15 dneh po ugotovitvi občinskega sveta (v konkretnem primeru sveta KS) o prenehanju mandata. Svet KS ugotovitve sprejema s formalnimi akti (sklepi), ki jih po odstopu petih članov zaradi nesklepčnosti ne more sprejeti. Kolikor je takšen sklep sprejela OVK, je bilo takšno ravnanje nezakonito. Določbi 110. in 24. člena ZLV nista v nasprotju, ampak ju je treba brati na ustrezen način, torej da so nadomestne volitve mogoče, če je svet KS sklepčen, sicer pa je treba izvesti predčasne volitve ob uporabi 114. člena ZLV, pri čemer ta zakon (oddelek IV.) izvedbe takšnih volitev v svete KS ne prepoveduje. Tožnik dodaja, da je bila tožba glede na 30-dnevni rok iz 28. člena ZUS-1 vložena pravočasno, ter pojasnjuje, da je bil akt o razpisu volitev v Uradnem listu objavljen 2. 4. 2021, sklepi OVK pa so bili sprejeti 13. 4. 2021. 8. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

9. Tožba v upravnem sporu se lahko vsebinsko obravnava le, če so izpolnjeni vsi pogoji (procesne predpostavke), ki jih za to določa zakon. ZUS-1 takšne predpostavke predpisuje v prvem odstavku 36. člena, ki določa, da sodišče tožbo s sklepom zavrže med drugim, če je bila vložena prepozno (2. točka), če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka), pa tudi, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka).

10. Kot izhaja iz 1. člena ZUS-1, se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po določbah 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek); upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek). Kot je razvidno iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 pa v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pri tem gre za t.i. subsidiarni upravni spor, ki ima ustavnopravno podlago v drugem odstavku 157. člena Ustave.

11. V obravnavanem primeru tožnik, kot se je po sodnem pozivu izjasnil v vlogi z dne 6. 5. 2021, vlaga tožbo v upravnem sporu, ker je, kot utemeljuje, z nezakonitim razpisom nadomestnih volitev v svet KS ... poseženo v njegovi pravici iz 43. in 44. člena Ustave.1 Navaja, da redno sodno varstvo pri presoji zakonitosti razpisanih volitev ni zagotovljeno, zato je treba takšno varstvo omogočiti pred Upravnim sodiščem po 4. členu ZUS-1. Opozarja, da zaradi odstopa petih od sedmih članov svet KS ... ni mogel sprejeti ugotovitvenega sklepa, da je članom, ki so odstopili, prenehal mandat, ter da bi bilo treba v konkretnem primeru razpisati in izvesti predčasne in ne nadomestne volitve. Glede na navedeno podaja v 4. točki te obrazložitve opisani predlog.

12. Tožnik torej vlaga tožbo v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, pri čemer je kot izpodbijani akt, s katerim je nezakonito poseženo v njegove pravice iz 43. in 44. člena Ustave, opredelil akt župana Občine Vipava št. 0410-1/2021-1 z dne 1. 4. 2021 o razpisu nadomestnih volitev v svet KS ..., ki naj ga sodišče kot nezakonitega odpravi. V tem smislu je sodišče obravnavalo vloženo tožbo. Tožnik sicer predlaga tudi odpravo vseh nadaljnjih aktov, ki jih je v zvezi z izvedbo razpisanih nadomestnih volitev v svet KS sprejela OVK Občine Vipava na 1. redni seji dne 13. 4. 2021, pri čemer pa je razvidno, da ne gre za samostojno tožbo oziroma tožbe zoper vsakega od teh sklepov (vsebine le-teh tožnik natančneje niti ne navede niti ne poda posebnih razlogov za izpodbijanje vsakega od teh sklepov), ampak navede, da so ti sklepi nezakoniti v posledici nezakonitega razpisa volitev kot izpodbijanega akta, s katerim se primarno posega v tožnikove ustavne pravice.

13. Z izpodbijanim aktom št. 0410-1/2021-1 z dne 1. 4. 2021, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 51 dne 2. 4. 2021, je župan Občine Vipava na podlagi prvega odstavka 111. člena ZLV in četrtega odstavka 59. člena Statuta Občine Vipava razpisal nadomestne volitve v svet KS ..., in sicer je v navedenem aktu določeno: (1.) da se nadomestne volitve petih članov oziroma članic sveta KS ... opravijo v nedeljo, 23. maja 2021; (2.) da se za dan razpisa nadomestnih volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, šteje petek, 9. april 2021; (3.) da bo mandatna doba članov sveta KS ..., izvoljenih na nadomestnih volitvah na podlagi tega razpisa, trajala do prve seje sveta KS ..., ki bo izvoljen na rednih lokalnih volitvah v letu 2022; (4.) da za izvedbo nadomestnih volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Vipava in (5.) da se ta razpis objavi v Uradnem listu RS.

14. Sodišče ugotavlja, da akt o razpisu volitev, kot je tudi citirani akt župana Občine Vipava o razpisu nadomestnih volitev v svet KS ..., glede na njegovo vsebino ni dokončni upravni akt in tudi ne akt, za katerega bi zakon določal, da se lahko izpodbija v upravnem sporu, niti to ni posamični akt ali dejanje, pač pa je to predpis, ki ne ureja posamičnih razmerij. Da je akt o razpisu volitev, tudi razpisu volitev v svete KS, predpis in da je Ustavno sodišče pristojno za presojo, ali je takšen akt v skladu z Ustavo in z zakonom (4. alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), se je že večkrat izreklo tudi Ustavno sodišče (prim. sklepa v zadevah U-I-88/99 z dne 15. 4. 1999 in U-I-97/96 z dne 18. 2. 1999, pa tudi sklepa U-I-403/98 z dne 17. 9. 1998 in U-I-41/11 z dne 21. 4. 2011). Presoja, ali je takšen akt skladen z Ustavo in zakonit, je torej stvar postopka, ki ga stranka v skladu z zakonom lahko začne s pobudo pred Ustavnim sodiščem, ki sme do svoje končne odločitve tudi v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (39. člen Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS).

15. Sodišče, ki je seznanjeno s stališči iz sodbe in sklepa I U 227/2011 z dne 17. 2. 2011, glede na zgoraj obrazloženo zaključuje, da sporni akt župana Občine Vipava ni akt, ki bi lahko bil predmet izpodbijanja v upravnem sporu po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, saj je ta dopusten le zoper posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, in to le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

16. Glede na vsebino tožnikovih navedb sodišče dodaja, da tožnik sklepa OVK z dne 29. 3. 2021 po sodnem pozivu z dne 3. 5. 2021 ni opredelil kot akta, ki bi ga izpodbijal s tožbo v upravnem sporu, ampak torej navedbe v tej zvezi podaja v smislu utemeljitve nezakonitosti akta o razpisu nadomestnih volitev v svet KS ..., v zvezi s katerim pa upravni spor ni dopusten.

17. Nadalje sodišče glede na tožnikove navedbe pojasnjuje še, da ZLS v tretjem odstavku 37.a člena določa, da članu občinskega sveta, ki odstopi, preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu; ta mora občinski svet in OVK obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku 8 dni od prejema pisne odstopne izjave. Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in OVK, lahko, kot določa četrti odstavek 37.a člena ZLS, član občinskega sveta, ki je odstopil, v 8 dneh od poteka roka iz tretjega odstavka 37.a člena ZLS vloži tožbo na upravno sodišče, ki o takšni tožbi odloči meritorno v 30 dneh, vrhovno sodišče pa o morebitni pritožbi odloči v 30 dneh. Citirane zakonske določbe je treba smiselno uporabiti tudi v primeru odstopa člana sveta KS.

18. Tožnik dejstva, da je odstopil kot član sveta KS ..., ne prereka, ampak tudi sam navaja, da je 27. 1. 2020 podal pisno izjavo o odstopu, o čemer je obvestil svet KS ..., Občino Vipava in OVK. Iz tožnikovega dopisa Občini Vipava z dne 18. 12. 2020, na katerega se sklicuje v vlogi z dne 28. 4. 2021, izhaja, da je bil tožnik seznanjen, da v obravnavanem primeru ni bilo v celoti postopano v skladu s tretjim odstavkom 37.a ZLS. Ker specialna določba četrtega odstavka 37.a člena ZLS omogoča posebno sodno varstvo (v posebej določenem roku) v primeru neaktivnosti ali nepravilnega ravnanja pristojnega organa po odstopu člana občinskega sveta oziroma člana sveta KS, v takšnem primeru ni mogoče uveljavljati subsidiarnega sodnega varstva na podlagi 4. člena ZUS-1. Sicer pa, četudi bi tukajšnje sodišče štelo, da tožnik v obravnavanem sporu uveljavlja sodno varstvo na podlagi četrtega odstavka 37.a člena ZLS, bi, glede na predhodno povedano, moralo takšno tožbo kot prepozno zavreči, saj bi bila vložena po poteku roka iz navedene določbe (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 362/2021 z dne 10. 8. 2012).

19. Ker iz vsega navedenega izhaja, da pogoji za upravni spor po 4. členu ZUS-1 v konkretnem primeru niso izpolnjeni, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, saj gre za procesno odločitev, sprejeto na podlagi preizkusa predpostavk za obravnavanje tožbe, pri čemer za odločitev bistveno procesno stanje niti ni sporno (prim. prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Ker formalni pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe niso izpolnjeni, se sodišče do ostalih tožbenih navedb vsebinsko ni opredeljevalo.

1 Ustava v 43. členu, ki ureja volilno pravico, določa, da je volilna pravica splošna in enaka (prvi odstavek), da ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen (drugi odstavek), da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci (tretji odstavek), ter da zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti (četrti odstavek). V 44. členu pa Ustava zagotavlja vsakemu državljanu pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.