Jedro

Tožniku dopust ni bil odobren. Kljub temu je z dela izostal, o morebitnih drugih utemeljenih razlogih za odsotnost pa delodajalca tudi ni obvestil.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta nezakonita prepoved opravljanja dela in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, obe z dne 5. 1. 2009. Ugotovilo je, da je bil tožnik seznanjen z razporedom dela za čas praznikov v decembru 2008 in obvestilom, da z razporedom določeni delavci v tem času ne morejo koristiti dopusta. Kljub temu je tožnik izostal z dela od 20. do 27. 12. 2008, dopust pa mu ni bil odobren. Tožnik se za nadomeščanje tudi ni mogel dogovoriti s sodelavcem M. H., ker je ta delavec nadomeščal drugega, nepričakovano odsotnega delavca.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. V zvezi z zatrjevano kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ugotavlja, da je družba G. d.o.o. univerzalni pravni naslednik samostojnega podjetnika G. K. M., zato pooblastilo, dano samostojnemu podjetniku ni prenehalo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ni bila pravilno zastopana, saj ni nikoli v spis predložila pooblastila za zastopanje Odvetniški družbi … . Sodba je neobrazložena, ker nima nobenega razloga o pritožbenih navedbah glede zagotovljenega obsega pravic, kakršne je zadržal tožnik kot prevzeti delavec. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, ker sodišče ni upoštevalo, da so v tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR določene kvalifikatorne okoliščine, pet dni izostanka in neobvestilo delodajalca, ki v konkretni zadevi ne obstajajo.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Predmet spora je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, storjene z neupravičeno odsotnostjo z dela, na kar nima nobenega neposrednega vpliva vprašanje obsega pravic, ki so bile ali ne tožniku zagotovljene ob prevzemu k toženi stranki. Poleg tega je revizija v tem delu neobrazložena, saj se le na splošno sklicuje na „zagotovljen obseg pravic“, ne da bi tožnik navedel tudi, za katere pravice naj bi šlo in kakšen vpliv naj bi imele za sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

7. Prav tako ni mogoče upoštevati navedb tožeče stranke o nepravilnem zastopanju tožene stranke. Določba 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je namenjena varstvu nepravilno zastopane stranke. Zato se na to kršitev lahko sklicuje le stranka, ki naj bi bila nepravilno zastopana, ne pa nasprotna stranka.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Sklicevanje tožnika na določbo tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni utemeljeno, saj mu je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je tožena stranka obstoj tega razloga dokazala. Tožniku dopust ni bil odobren. Kljub temu je z dela izostal, o morebitnih drugih utemeljenih razlogih za odsotnost pa delodajalca tudi ni obvestil. Za ustrezno obvestilo ni mogoče šteti tožnikovega „obvestila“, da bo na letnem dopustu, če mu ta izrecno ni bil odobren, ob tem, da je bil tudi sicer že vnaprej obveščen o tem, da dopusta v spornem času ni mogoče koristiti. Pri takem ravnanju tožnika pa je sodišče pravilno štelo, da gre za naklepno hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).