Up-165/97

2.7.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Z. Š., ki ga zastopa R. Č., odvetnik v C. na seji senata dne 2. julija 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Z. Š. zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 140/97 z dne 16.5.1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 23.5.1997 vložil ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. Ks 140/97 z dne 16.5.1997, s katerim je senat zavrnil predlog pritožnikovega zagovornika za odpravo pripora, odrejenega iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

2.V ustavni pritožbi smiselno uveljavlja kršitev ustavne pravice do osebne svobode. V razlogih se sklicuje na datum 16.5.1997, ko naj bi potekel rok za uskladitev določb ZKP o odreditvi pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z Ustavo, ki ga je določilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I- 18/93 z dne 11.4.1996 (odlUS V, 40). Trdi, da je po tem datumu pravna podlaga za pripor v nasprotju z Ustavo, da po tem datumu ne velja več in da je zato pritožnik nezakonito v priporu od 17.5.1997 dalje.

3.Predlaga sprejem ustavne pritožbe, odpravo napadenega sklepa in nalog sodišču, da pripor odpravi.

4.Senat Okrožnega sodišča je predlog za odpravo pripora zavrnil tako iz formalnih kot iz vsebinskih razlogov. Navedbe pritožnika glede neobstoja pravne podlage zavrača z obrazložitvijo, da je Ustavno sodišče v svoji odločbi res ugotovilo neskladnost določbe 3. točke drugega odstavka 201. člena z Ustavo, da pa je ta odločitev le ugotovitvene narave in da zakona ne razveljavlja. Tako po stališču sodišča določba ZKP ostaja v veljavi, kljub ugotovitvi, da je protiustavna, dokler je ne razveljavi ali spremeni zakonodajalec ali razveljavi Ustavno sodišče. Sicer pa senat zavrača pritožbene navedbe tudi po vsebini in ugotavlja, da je tudi ob tokratnem preverjanju obstoja kriterijev o dopustnosti posega v pritožnikovo pravico do osebne svobode, opredeljenih z odločbo Ustavnega sodišča, le- tem še vedno zadoščeno.

B.

5.Pritožnikove navedbe, da je s potekom roka, ki ga je Ustavno sodišče z zgoraj citirano odločbo v zadevi št. U-I-18/93 določilo Državnemu zboru za odpravo ugotovljenega neskladja z Ustavo, določba 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP prenehala veljati, niso točne. Pritrditi je treba stališču senata Okrožnega sodišča, da določba še vedno velja. Po določbi prvega odstavka 162. člena Ustave postopek pred Ustavnim sodiščem določa zakon. Ta zakon je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), ki v določbi 43. člena ureja razveljavitveno odločbo. Če z njo Ustavno sodišče razveljavi zakonsko določbo, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Ta rok po določbi prvega odstavka 161. člena Ustave ne sme biti daljši kot eno leto. V določbi 48. člena pa ZUstS ureja tako imenovano ugotovitveno odločbo. To lahko Ustavno sodišče izda, če oceni, da je 1) zakon protiustaven zato, ker določenega vprašanja ne ureja ali 2) ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve. Po določbi drugega odstavka tega člena Ustavno sodišče zakonodajalcu določi rok, v katerem mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti. Po ugotovitveni odločbi določba sama ne preneha veljati niti ob njeni izdaji oziroma objavi, prav tako pa tudi ne ob brezuspešnem poteku roka za njeno uskladitev. Za prenehanje njene veljavnosti bi bil potreben ali zakonodajalčev poseg ali razveljavitev s strani Ustavnega sodišča. Za 3. točko drugega odstavka 201. člena ZKP (62. točka obrazložitve citirane odločbe) in za določbe ZKP, ki urejajo postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora (75. točka obrazložitve citirane odločbe) je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost določb, ni pa jih razveljavilo.

6.Glede na navedeno je treba ugotoviti, da zgolj zaradi poteka roka, v katerem zakonodajalec ni izpolnil obveznosti uskladitve, z izpodbijanima aktoma ni bila kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Odrejeni pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti je zakonit in v skladu z Ustavo, kolikor so sodišča pri odločanju uporabila zakonske in ustavne določbe v skladu z merili, ki so opredeljena v zgoraj citirani odločbi Ustavnega sodišča, kakor tudi v številnih odločbah in sklepih Ustavnega sodišča, s katerimi je odločalo o ustavnih pritožbah v zvezi s pripori.

7.Pritožnik z ustavno pritožbo vsebinskim razlogom sodišča za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne oporeka, zato se Ustavno sodišče v njihovo presojo ni spuščalo. Kolikor zatrjuje nezakonitost in posledično tudi neustavnost izpodbijanega sklepa zgolj zaradi poteka roka za uskladitev ZKP z Ustavo, pa so njegove navedbe iz že navedenih razlogov očitno neutemeljene. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

S o d n i k

dr. Boštjan M. Zupančič