Jedro

Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožečo stranko v posesti pritličnih prostorov stanovanjske hiše tako, da je zamenjal ključavnico na vhodnih vratih skozi katera se vstopa v pritlične prostore stanovanjske hiše. Tožencu je naložilo vgraditev ključavnice, ki je bila vgrajena pred motitvenim dejanjem ali pa mora tožeči stranki izročiti ključe vhodnih vrat pritličnih prostorov stanovanjske hiše ter ji omogočiti nemoten vstop. V bodoče je sodišče tožencu prepovedalo s takimi ali podobnimi ravnanji posegati v tožničino posest pritličnih prostorov stanovanjske hiše. Tožencu je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 524,43 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec in uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je najemno pogodbo med pravdnima strankama sestavila tožeča stranka, tožencu pa jo je podtaknila v podpis. Prve tri mesece tožnica ni plačevala najemnine, nato pa jo je plačevala sproti. Najemnina je bila toženčev edini vir prihodkov. 28. 9. 2013 je toženec slišal, da je tožničin partner ustrahoval svojo najmlajšo hči, ki je toženčeva vnukinja. Toženec je odšel v zgornjo etažo in skušal prekiniti nasilje. Nato pa sta tožnica in njen partner skočila vanj in ga nagnala v spodnjo etažo. Toženec je odšel, le nekaj minut zatem pa sta prišla tožnica in partner in nadaljevala z vpitjem in ustrahovanjem. Tožničin partner je pograbil toženčev računalnik in z njim udaril v televizijski ekran. Nato je z računalnikom udarjal ob tla in ga razbil. Razbil je tudi daljinski upravljalec televizorja. Toženca sta porinila na posteljo, skočila nanj in udarjala po njem. Toženec je skočil skozi okno na cesto, kjer ga je videla soseda, nato pa je odšel na policijsko postajo, kjer so napisali zapisnik.

13. 1. 2013 je tožnica s partnerjem ponovno vstopila v skupne prostore in toženca fizično napadla, ga ustrahovala in vpliva. Toženec je odšel v vrtno uto po izvijače in ju nagnal, tožničin partner pa je poklical policijo. Ker se je toženec počutil ogroženega, saj je tožnica razpolagala s ključi spodnje etaže, je zamenjal ključavnico.

Toženec je zahteval, naj sodišče dodatno zasliši sosedo B. P. ter prejšnjo najemnico prostorov V. P., vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo. Sodišče tudi ni upoštevalo, da sta toženca napadli dve osebi, ki sta stari okoli 35 let, toženec pa je bil sam in je star 63 let. 3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Ne upošteva pravice do posesti niti dobrovernosti posestnika (33. člen Stvarnopravnega zakonika)(1). Na tožeči stranki je trditveno in dokazno breme, da je bila pred motenjem posestnica stvari, da je bila posest motena, da jo je motila tožena stranka in da njeno dejanje pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno (32. in 33. člen SPZ). Tožena stranka se brani z ugovorom dovoljene samopomoči zoper posestnika. Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da je način samopomoči ustrezal okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost (31. člen SPZ).

6. Po 33. členu SPZ se ne upošteva niti pravica do posesti niti dobrovernost posestnika. Pritožbene navedbe o načinu sklenitve najemne pogodbe ter plačevanja najemnine, zato ne vplivajo na pravilnost odločitve in je ne morejo izpodbiti.

7. Pritožbeni očitki, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, so neutemeljeni. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče B. P. kot prepozen, saj je bil podan po končanem prvem naroku za glavno obravnavo. Dokazni predlog z zaslišanjem priče T. P. pa je sodišče zavrnilo, saj je bilo njeno zaslišanje predlagano v zvezi z okoliščinami glede prekinitve najemne pogodbe ter plačevanja najemnine, kar je sodišče ocenilo kot nepomembno v motenjski zadevi.

8. Neutemeljeno pritožba očita sodišču, da ni upoštevalo, da sta napadli toženca dve mlajši osebi, toženec pa je bil sam ter je od njiju starejši. Sodišče je ocenilo toženca kot neprepričljivega glede izpovedovanja o poškodbah, ki naj bi jih utrpel zaradi pretepanj, hkrati pa ga je na podlagi neposrednega zaznavanja ocenilo kot osebo, ki se mu ni zdela nebogljena in je v primerjavi s partnerjem tožeče stranke dosti večja in težja. Toženec pa je sam izpovedal, da je tožničinega partnerja držal za goltanec tako, da se ta ni mogel premakniti, saj bi se mu lahko drugače tudi kaj naredilo. Prvostopenjsko sodišče je vse to dokazno ocenilo in zaključilo, da ni prepričano o obstoju neposredne nevarnosti, ki naj bi grozila toženi stranki. Takega zaključka sodišča ne omaje starostna razlika med pravdnima strankama in dejstvo, da je bila tožnica skupaj s partnerjem, toženec pa sam. Drugih zaključkov sodišča prve stopnje o neobstoju neposredne nevarnosti pritožnik ne izpodbija, višje sodišče pa jih v celoti sprejema.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku)(2).

(1) Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ

(2) Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP