Jedro

Tožbo po tretjem odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa prvi odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 26. člena ZUS). Glede na to, da je tožnik za dejanje, ki ga šteje kot poseg v ustavne pravice, izvedel iz dopisa Upravne enote dne 10.1.2002, bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni in je rok za vložitev tožbe potekel v ponedeljek 11.2.2002. Tožba vložena dne 20.4.2002, je vložena po preteku prekluzivnega 30-dnevnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ponovno odločalo na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 978/2003, s katero je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo tega sodišča opr. št. U 672/2002-14 z dne 7.5.2003. Pritožbeno sodišče je tedaj ugotovilo, da je tožnik prvotno tožbo, s katero je zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 19.3.2002, dopolnil in v tej dopolnitvi postavil zahtevek, naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka posegla v njegove ustavne pravice s tem, ko je z internim navodilom upravni enoti naložil obvezo, da naj vloge, vložene po 7.11.2000, rešuje po novem Zakonu o orožju, ki je začel veljati leta 2001(14. člen Ustave RS). Ker sodišče prve stopnje v prejšnjem postopku ni odločalo v skladu s tožnikovem zahtevkom, mu je pritožbeno sodišče naložilo, da mora tožbo obravnavati kot spor iz 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS).

Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da tožnik nima pravnega interesa in ne izkazuje pravovarstvene potrebe, če si z odločitvijo v upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tožnik ni izkazal, da bi mu morebitna ugodna rešitev zagotavljala neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo. Zato je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Tožnik v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, da je bilo na sodišču meritorno odločiti in presoditi o utemeljenosti njegovih navedb v zvezi z zatrjevano kršitvijo ustavne pravice iz 14. člena Ustave RS, in ugotoviti, ali je tožena stranka z izdajo navodila posegla v te pravice. S tem se je z zavrženjem tožbe izognilo ugotavljanju dejstva posega v ustavne pravice. Tožnik ni izpodbijal upravnega akta, ampak se zavzema za to, da dokaže nedopustnost ravnanja tožene stranke, ko je s spornim navodilom zapovedala upravni enoti, naj določene vloge ne obravnava po veljavnem zakonu, ampak naj počaka na novi zakon in se ravna po določilih novega. To dejanje je nedopustno, saj pomeni poseg izvršilne oblasti v zakonodajno oblast in to pomeni kršitev ustavne pravice iz 14. člena Ustave RS. Če bi njegov pravni interes ne obstajal, bi to ugotovilo že pritožbeno sodišče v svoji odločbi št. I Up 978/2003. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe in povrnitev stroškov postopka.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sledilo napotkom pritožbenega sodišča in je obravnavalo tožnikovo tožbo v okviru njegovega zahtevka, to je ugotovitve posega v ustavne pravice zaradi nezakonitega dejanja v smislu 3. odstavka 1. člena ZUS. V okviru te obravnave pa je bilo dolžno predhodno preizkusiti tožnikovo tožbo in ugotavljati, ali je bila tožba vložena pravočasno.

Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je Upravna enota Kranj tožnika z dopisom dne 8.1.2002 obvestila, da bo v skladu z navodilom Ministrstva za notranje zadeve vse vloge, ki so bile vložene po 7.11.2000, reševala na podlagi novega Zakona o orožju. Na tej zakonski podlagi je bila obravnavana tudi njegova vloga za izdajo dovoljenja za posest spominskega orožja, ki jo je pri tem organu vložil 28.12.2000. Tožnik je ta dopis prejel 10.1.2002. Tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30-tih dni, kot to določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS). Glede na to, da je tožnik za dejanje, ki ga šteje kot poseg v ustavne pravice, izvedel iz dopisa Upravne enote Kranj dne 10.1.2002, bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni in je rok za vložitev tožbe potekel v ponedeljek 11.2.2002. Iz podatkov prejemnega žiga je tožnik vložil tožbo 20.4.2002, kar pomeni, da je bila vložena po preteku prekluzivnega 30-dnevnega roka. Zato bi moralo sodišče prve stopnje njegovo tožbo kot prepozno zavreči (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS).

Ker je glede na navedeno odločitev sodišča pravilna (zavrženje tožbe), čeprav na drugi pravni podlagi, uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi stroške postopka (165. člen ZPP).