Jedro

Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru začetka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike.

Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo preizkusnega obdobja, upoštevaje vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici (1. točka izreka) in ji določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 1. 6. 2019 (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožila dolžnica s predlogom za znižanje preizkusnega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri presoji določitve preizkusnega obdobja, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP), mora sodišče upoštevati starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je prvostopenjsko sodišče upoštevalo tako starost dolžnice (35 let), da je brezposelna, nima preživninskih obveznosti, niti stanovanjskega problema, saj živi v hiši last staršev in ji ni potrebno plačevati najemnine niti stanovanjskih stroškov, da posebnih zdravstvenih težav nima, da je po izobrazbi vrtnarski tehnik, delovne izkušnje pa ima s področja zdravstva, da se dodatno izobražuje za bolničarko in čaka na pripravništvo, da je v insolventnost zapadla iz naivnosti, ker je podpisala tretji osebi pooblastilo, na podlagi katerega je v njenem imenu sklepala različne pogodbe in najemala kredite, zaradi česar je dolžnica v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja pranja denarja in da njen dolg iz naslova dohodnine znaša 176.455,60 EUR.

6. Stečajni postopek zoper dolžnika se vodi z namenom vsaj delnega poplačila njegovih upnikov. Temu je namenjeno tudi preizkusno obdobje v primeru začetka odpusta obveznosti. Dolžnik si mora prizadevati, da v preizkusnem obdobju v čim večji možni meri poplača svoje upnike. Zato ima dolžnik v preizkusnem obdobju obveznost, če je zaposlen, izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, če ni zaposlen in je sposoben za delo, pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, upravitelju pa mora mesečno poročati o opravljenih dejanjih, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Uravnoteženost položaja upnikov stečajnega dolžnika, da pridejo do (vsaj delnega) poplačila svojih terjatev in stečajnega dolžnika, da se z uspešno zaključenim postopkom odpusta obveznosti vrne v normalno življenje brez dolgov, je v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP zagotovljena z določitvijo preizkusnega obdobja, upoštevaje vse okoliščine iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja pri dolžnici ustrezno upoštevalo vse zgoraj navedene okoliščine. Glede na starost dolžnice, njeno zdravstveno stanje in, kot sama v pritožbi navaja, končanje izobraževanja za bolničarja, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dobre zaposlitvene možnosti dolžnice. Upoštevaje tudi dejstvo, da dolžnica nima preživninskih obveznosti in tudi ne stanovanjskega problema, pa je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno sklepati tudi na dobre možnosti vsaj delnega poplačila njenih upnikov v preizkusnem obdobju. Pri določitvi preizkusne dobe je prvostopenjsko sodišče primerno upoštevalo tudi razloge dolžničine insolventnosti, ki jih ni pripisati zgolj njenim ravnanjem.

8. Pritožnica v pritožbi sicer izpostavlja živčni pritisk zaradi tekočega kazenskega postopka, zaradi katerega si ne more ustvariti družine, vendar je to po presoji pritožbenega sodišča dokaj normalen spremljajoč pojav vsakega dolžnika, ki se znajde v položaju, v kakršnem je dolžnica. Te okoliščine zato po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljene okoliščine, relevantne za presojo dolžine preizkusnega obdobja le-tega tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno določilo v trajanju štirih let, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnice zavrnilo in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).