Jedro

Pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša je potrebno le-to presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve sredstev družbene pomoči (otroških dokladov, štipendije otroka).

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.5.2005 zavrnilo predlog za izdajo sklepa o sporazumu staršev o preživljanju skupnega otroka, ker je zaključilo, da v sporazumu sporazumno dogovorjena višina očetovega prispevka k preživljanju mladoletne hčere K. ni v korist otroka.

Navedeni sklep sodišča prve stopnje sta s pritožbo pravočasno izpodbijali obe stranki postopka.

Predlagateljica je v laični pritožbi navajala, da z hčerko živita sami in od njene plače, zaradi dolgega teka tega postopka pa hči že od meseca aprila ni dobila otroških dokladov. Kar je povedal o skupnem življenju z drugo nezaposleno, vendar polnoletno hčerko strank ob zaslišanju sam nasprotni udeleženec, ne drži. Z nasprotnim udeležencem in nezaposleno hčerko živi tudi njen zaposleni fant. Nasprotni udeleženec si je s posojilom kupil hišo ali vikend v L. in predlagateljici grozi, da ji ne bo plačeval za hčerko K. nobene preživnine. Brez preživnine pa hči ne bo mogla uveljavljati niti otroških dokladov niti štipendije. Predlagateljica je hotela, da bi oče tako plačeval vsaj 20.000,00 SIT in mu je ponudila, da bi stanovanje prepisala nanj, vendar se ta s tem ni strinjal. Prosi za pomoč, ker bo kmalu pouk in bo finančno breme ob začetku šolskega leta hčere s svojo plačo težko zmogla.

Nasprotni udeleženec je v svoji laični pritožbi navajal, da sta se s predlagateljico sporazumela o višini preživnine v višini 20.000,00 SIT, kar je maksimalen znesek, ki ga je zmožen plačevati ob svoji plači in stroških. Nasprotni udeleženec preživlja še nezaposleno polnoletno hčerko N., ki sicer ni sposobna zagotoviti svojega preživljanja in polnoletno hčerko A., ki pa se bo v jeseni vpisala v redno šolo. Služba nasprotnega udeleženca je vprašljiva zaradi njegovih zdravstvenih težav. Morebitno znižanje plače pa ne bi zadoščalo niti za pokritje stanovanjskih stroškov nasprotnega udeleženca.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je predlog strank za zapis sporazumne določitve preživnine za mladoletno hčer Katarino glede na dejanski razpad življenjske skupnosti njenih staršev zavrnilo zato, ker je zaključilo, da glede na ugotovljene zmožnosti vsakega od staršev in potrebe mladoletne hčere sporazumno dogovorjena višina preživnine v znesku 20.000,00 SIT mesečno, ki bi jo moral plačevati nasprotni udeleženec, ni v skladu s koristjo mladoletne hčere. Po zaključku sodišča prve stopnje bi namreč oče mladoletne Katarine bil zmožen plačevati višjo preživnino, mati pa ob ugotovljenih finančnih zmožnostih ne bi mogla mladoletni hčeri nuditi toliko, da njeno preživljanje ne bi bilo ogroženo. Podlaga takšnemu zaključku sodišča prve stopnje so bile njegove ugotovitve o finančnih zmožnostih obeh staršev in o potrebah mladoletne hčere. Tako je sodišče glede finančnih zmožnosti matere ugotovilo, da predstavlja njen edini vir dohodka plača v višini neto 100.000,00 SIT mesečno, bivalni stroški matere v zvezi z njenim in hčerinim bivanjem v najemnem stanovanju pa znašajo 50.000,00 SIT in se pozimi povečajo še za stroške kurjave v višini 20.000,00 SIT. Finančne zmožnosti očeta po ugotovitvah sodišča prve stopnje determinira plača v višini 140.000,00 SIT mesečno, izdatki za bivanje v najemnem stanovanju, v katerem skupaj z njim živi še ena sicer polnoletna, vendar nezaposlena hči strank tega postopka in ki znašajo od 80.000,00 do 90.000,00 SIT mesečno. Glede potreb mladoletne hčere Katarine pa je sodišče ugotovilo, da ta sedaj po razpadu življenjske skupnosti staršev prebiva skupaj z materjo v najemnem stanovanju, obiskuje 2. letnik srednje šole in njene mesečne potrebe v zvezi s prevozom v šolo, nabavo obutve in oblačil, ter pokrivanja sorazmernega dela stroškov bivanja znašajo najmanj 52.100,00 SIT mesečno. V zvezi s finančnimi zmožnostmi obeh staršev mladoletne K. pa je sodišče tudi ugotovilo, da bo meseca septembra 2005 začela z rednim šolanjem še ena, sicer polnoletna hči. Torej se bo takrat pojavila dodatna preživninska obveznost staršev tudi do te polnoletne hčere. Utemeljena so pritožničina pritožbena poudarjanja pomembnosti in povezanosti določitve preživninske obveznosti preživninskega zavezanca v zvezi s presojo koristnosti sporazumno dogovorjene višine njegove preživninske obveznosti do otroka ob razpadu življenjske skupnosti staršev. Otroški dodatek ali štipendija, kot obliki družbene pomoči, ki se zagotavlja otroku, vpliva na ugotovitev višine otrokovih nepokritih denarnih potreb in s tem posledično tudi na določitev in presojo višine prispevka, ki sta ga dolžna starša zagotavljati za pokritje preživninskih potreb otroka. Zato pa je pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša le-te presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve tudi takšnih sredstev družbene pomoči. Sodišče prve stopnje pa pri presoji koristnosti dogovorjene višine preživninske obveznosti očeta teh okoliščin ni presojalo, niti ni ugotavljalo ali mladoletna Katarina prejema kakšne otroške doklade, oz. ali ji preživnina v sporazumno dogovorjeni višini omogoča in zagotavlja kakšne takšne dohodke (otroške doklade ali štipendijo). Zato pa je sprejeti zaključek in odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za zapis sporazumne preživninske obveznosti preuranjena. Pritožbama pritožnikov je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (III. odst. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 37 ZNP).

V novem postopku bo tako sodišče prve stopnje moralo pred ponovno presojo koristnosti sporazumno dogovorjene preživninske obveznosti očeta z zaslišanjem strank ali na drug primeren način ugotoviti tudi zgoraj navedene okoliščine, nato pa na podlagi tako dopolnjenih dejanskih ugotovitev ponovno presoditi oz. odločiti o predlogu strank.