Jedro

Položaj stranke v postopku za izdajo dovoljenja za poskusno obratovanje imajo le udeleženci gradnje.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 2. 3. 2004. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Kranj z dne 30. 10. 2003, s katerim je ta zavrgla njihovo zahtevo za vročitev sklepa, s katerim je bilo investitorici Občini ... dovoljeno podaljšanje poskusnega obratovanja kotlarne na biomaso - sklep Upravne enote Kranj z dne 15. 9. 2003. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in se sklicuje na določbe 69., 71. in 72. člena Zakona o graditvi objektov - ZGO (Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Ur. l. RS, št. 40/94, 69/94, 59/96, 45/99 in 52/2000) ter na določbe 42. in 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

3. Tožniki v reviziji (prej pritožbi) uveljavljajo razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da ker so kot stranke oziroma stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, izdanega Občini ... za gradnjo kotlarne na biomaso, jim je treba položaj stranke oziroma stranskih udeležencev priznati tudi v tem postopku, in sicer zaradi varstva njihove pravice do zdravega življenjskega okolja.

4. Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa v tem upravnem sporu na revizijo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na te določbe se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je potekal revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji revizijskega sodišča uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Tudi po presoji revizijskega sodišča tožniki v postopku podaljšanja dovoljenja za poskusno obratovanje nimajo niti položaja stranke niti stranskega udeleženca. Po določbi 42. člena ZUP je stranka v upravnem postopku le oseba, ki je lahko nosilec kakšnih pravic in obveznosti, ki so predmet upravnega odločanja. Ker te pravice in obveznosti določajo materialni predpisi, se po teh predpisih presoja vprašanje stranke. V obravnavani zadevi je podlaga za izdajo dovoljenja za poskusno obratovanje določba 71. člena ZGO. Zato je, kot pravilno navaja prvostopno sodišče, navedeni zakon podlaga za presojo, ali imajo tožniki položaj stranke v tem postopku. Iz določbe prvega odstavka 72. člena jasno izhaja, da imajo položaj stranke v tem postopku poleg investitorja le še udeleženci gradnje, opredeljeni v 69. členu ZGO. Ob pravilni ugotovitvi, da tožniki niso niti investitorji, niti udeleženci gradnje v smislu 69. člena ZGO, je sodišče s tem, ko je presodilo, da tožniki niso stranke v tem postopku, pravilno uporabilo določbe ZGO.

9. Prav tako je prvostopno sodišče s tem, ko je presodilo, da tožniki nimajo položaja stranskih udeležencev v tem postopku, pravilno uporabilo določbe 43. člena ZUP. Po tej določbi imajo pravico udeleževati se postopka le osebe, ki izkažejo, da v postopku varujejo kakšno na zakon ali drug predpis oprto pravno korist. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari. Pravice do zdravega življenjskega okolja, s katero tožniki utemeljujejo svoj pravni interes, pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni mogoče varovati v postopku dovoljenja za poskusno obratovanje. Varstvo te pravice je glede na določbe ZGO in Zakona o varstvu okolja predvideno z udeležbo v postopku zaradi izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem so tožniki, kot sami navajajo, imeli položaj stranskih udeležencev. Ko pa je gradbeno dovoljenje izdano, je stvar pristojnih organov, da nadzirajo izvajanje in spoštovanje predpisov ter upravnih odločb in da v zvezi s tem po uradni dolžnosti sprejemajo ustrezne ukrepe. Tako stališče je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi Up-88/94. Zaradi uresničevanja pravice do zdravega življenjskega okolja lahko državljani s tožbo zahtevajo od sodišča, da nosilcu posega v okolje odredi njegovo ustavitev, kot to določa Zakon o varstvu okolja, varstvo pred škodo zaradi posega v to pravico pa je zagotovljeno po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.