Jedro

Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 67/98-5 z dne 21.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 11.12.1997, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota L. z dne 1.10.1996. S to odločbo je bilo toženi stranki naloženo, da mora odstraniti stebriček dimenzije 25 cmx25 cm in višine 1.20 m ter betonski cokel, dolžine 5.30 m in dimenzije 20 cmx30 cm, ki sta bila zgrajena na zemljišču parc. št. 531/6 in 531/84 k.o. Č. ter vzpostaviti na zemljišču prejšnje stanje. V primeru, da odstranitev ne bo izvedena, bo to izvedlo pooblaščeno podjetje na tožnikove stroške.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je po inšpekcijskem ogledu urbanistični inšpektor izdal odstranitveno odločbo na podlagi 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ker je tožnik z navedenima objektoma posegel v prostor brez lokacijskega dovoljenja oziroma brez odločbe priglasitvi del. Tožniku ni bila izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, ki bi jo po 62. členu ZUN moral imeti, zato so bili, po prepričanju sodišča prve stopnje, podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN. Dejstvu, da dovoljenja za obravnavano gradnjo niso bila izdana, tožnik ne ugovarja. Okoliščine, ki jih je v tožbi navedel, da je vložil predlog za priglasitev del za postavitev ograje s stebrom in parapetom in da ni dobil odgovora na to vlogo, ni bilo upoštevno. Vloga za priglasitev del je bila vložena pri pristojnemu organu 9.9.1996, to je po opravljenem ogledu, ko je bil sporni del ograje postavljen. Zato ni mogoče šteti, da je bila postavitev sporne ograje zakonita in v skladu z ustreznim dovoljenjem. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše sta predvidevala drugačno ograditev parcele, kot jo je tožnik v obravnavanem primeru izvedel. Zato je bil odrejen inšpekcijski ukrep utemeljen in zakonit. Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po ZUS in predlaga razveljavitev sodbe.

Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker napadena sodba nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje mu ni posredovalo odgovora na tožbo in mu dalo možnosti, da se o njem izjavi. Pravila postopka so bila kršena tudi s tem, ker sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, čeprav jo je izrecno predlagal. Na glavni obravnavi bi se lahko objektivno ugotovila dejstva, ki bi bila lahko podlaga za drugačno odločitev. Že 26.3.1993 je pri pristojnem organu vložil zahtevo za priglasitev del za stebriček, ki zaključuje ograjo na zahodni strani parcele, št. 531/6 k.o. Č. Opravljen je bil ogled na kraju samem. Na to vlogo do danes ni prejel odgovora. V letu 1996 pa je ugotovil, da predhodno izdano lokacijsko dovoljenje ter gradbeno dovoljenje dovoljuje postavitev parapeta v višini 30 cm ter žične ograje v višini 120 cm. Poleg tega pa je dne 9.9.1996 ponovno vložil vlogo za priglasitev del. V tej zadevi je bil ogled opravljen s strani pristojnih oseb tožene stranke oziroma s strani občinskega komiteja. Zaradi neučinkovitosti oziroma skrajne pasivnosti tožene stranke oziroma pristojnega komiteja se je odločil postaviti sporni stebriček, na katerega je želel, v skladu z veljavnim lokacijskim ter gradbenim dovoljenjem, postaviti žično ograjo. Samovoljnost torej nikakor ni izkazana. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo in niti ne ugotovilo. Ravnal je na zakonit način in to v skladu z izdanim lokacijskim ter gradbenim dovoljenjem, dvakrat pa je tudi vložil vlogo za priglasitev del, in sicer v letu 1993, kot tudi v letu 1996. Sporni stebriček je bil postavljen na podlagi tihega soglasja tožene stranke oziroma pristojnega komiteja, saj navedena priglasitev del ni bila zavrnjena, sam pa ima namen zaokrožiti kompleks obstoječe ograje. Zato odločitev tožene stranke ni pravilna, napačno pa je odločilo tudi sodišče z izpodbijano sodbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo dejanske ugotovitve tožene stranke in pravilno presodilo, da je njena odločitev pravilna. Razlogi izpodbijane sodbe so prepričljivi in dajejo zanesljivo podlago za sklepanje, da za sporno gradnjo tožnik ni imel ustreznega dovoljenja. To izhaja tudi iz dejstva, ki ga sam navaja, da je 9.9.1996, po tem, ko je bil sporni del ograje že postavljen, zaprosil za dovoljenje za priglasitev del. Razlog za ukrep urbanističnega inšpektorja, ki je bil tožniku izrečen, je v ugotoviti, da, kot investitor, za poseg v prostor nima usteznega dovoljenja, bodisi lokacijskega dovoljenja oziroma dovoljenja za priglasitev del. Okoliščina, da je po opravljenem inšpekcijskem ogledu in ko je bila sporna gradnja že izvršena, zaprosil za izdajo dovoljenja za priglasitev del, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne more vplivati na odločitev. Sklicevanje na gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, saj je ugotovilo, da je bila predvidena drugačna graditev in ograditev parcele, kot jo je izvedel tožnik. Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Naknadna vloga za dovoljenje za priglasitev del ni mogla vplivati na izrečeni ukrep.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave in izvedlo dokazovanja zaradi ugotavljanja dejanskega stanja. Opustitev glavne obravnave ni vplivala na odločitev, saj je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost izpodbijane odločbe na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v upravnem postopku. Prav tako ni kršilo pravil postopka s tem, ko tožniku ni vročilo odgovora na tožbo, ker v tem odgovoru tožena stranka ni podala nobenih navedb v zvezi s tožbenimi ugovori, ampak je le predlagala zavrnitev tožbe.

Ker, glede na navedeno, niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.