Jedro

Po določbah pravnega odstavka 328. člena ZPP je mogoče izdati popravni sklep kadarkoli, s čimer je mišljeno ves čas pravdnega postopka.

Sklenitev cesijske pogodbe (sama po sebi) ni dejanje, ki bi bilo storjeno v korist odstopnika terjatve.

S tem, ko je stečajni dolžnik prenesel svoj dolg na prejemnika, stečajna masa ni mogla biti zmanjšana.

Izrek

Revizija se v delu, ki zadeva del tožbenega zahtevka, s katerim se naj ugotovi, da nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke pogodbi o cesiji, na podlagi katerih je tožeča stranka tedaj kot P.P. d.d. kot cedent izvršila nakazilo cesionarju P. d.o.o. dne 13.6.1996 na 15.000.000,00 SIT in dne 8.7.1996 na 8.000.000,00 SIT, tožena stranka pa je dolžna navedena zneska vrniti v stečajno maso tožeče stranke - zavrne.

V ostalem se revizija zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka izpodbijala verižne kompenzacije in pogodbe o cesiji ter zahtevala vrnitev 38,574.229,00 SIT z zamudnimi obrestmi in povračilo pravdnih stroškov.

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tisti del tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka izpodbijala pogodbe o cesiji, vrnitev 38,159.671,00 SIT z zamudnimi obrestmi in povračilo pravdnih stroškov. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Sklenilo je še, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija v delu, v katerem je bilo ugodeno pritožbi, z revizijo tožeča stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

I. Glede dovoljenosti revizije Po določbi 490. člena ZPP je v gospodarskih sporih revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta znaša več kot 5,000.000,00 SIT. Tožeča stranka s tožbo izpodbija učinke večjega števila samostojnih pravnih poslov (pogodb o cesiji). Zato ne gre za en sam zahtevek in tudi ne za zahtevke, ki se nanašajo na isto dejansko in pravno podlago. Dovoljenost revizije je bilo zato treba presojati po vrednosti vsakega posameznega posla (39. člen ZPP).

Le dva izpodbijana posla presegata mejo 5,000.000,00 SIT. Glede vseh preostalih je bilo zato treba revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči (točka B. izreka).

II. Glede utemeljenosti dovoljenega dela revizije

2.1 Glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka Revident uveljavlja, da je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je v izreku sodbe izpustilo znesek 200.000,00 SIT. Ta znesek zadeva zavrženi del revizije. Poleg tega je sodišče s popravnim sklepom z dne 16.10.2003 očitno pisno pomoto popravilo. Po določbi prvega odstavka 328. člena ZPP je mogoče izdati popravni sklep kadar koli, s čimer je mišljeno ves čas pravdnega postopka.

2.2 Glede zmotne uporabe materialnega prava V delu, ki je še pomemben za odločanje o reviziji in je revizija dovoljena, izpodbija tožeča stranka (zahteva ugotovitev, da nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke) pogodbi o cesiji, na podlagi katerih je tožeča stranka, tedaj kot P.P.d.d., kot cedent izvršila nakazilo cesionarju P.d.o.o dne 13.6.1996 na 15,000.000,00 SIT in dne 8.7.1996 na 8,000.000,00 SIT in zahteva vrnitev obeh zneskov v stečajno maso. Tožeča stranka izpodbija torej učinke pogodb o cesiji, v katerih naj bi nastopala kot cedent, tožena stranka pa kot cesionar. Tožeča stranka ni predložila nobene take pogodbe, ki bi po zunanji obliki ali po vsebini ustrezala pogodbama, katerih učinke hoče izpodbiti.

Znesek 15,000.000,00 SIT zadeva pogodbo o odstopu terjatve (cesija) št... Njeni pogodbeni stranki sta tožena stranka ter C. d.d. M. S pogodbo je tožena stranka odstopila prevzemniku terjatve (C. d.d., M.) terjatev, ki jo je imela do svojega dolžnika, tj. tožeče stranke. Tožeča stranka torej v njej ne nastopa kot cedent. S podpisom na koncu pogodbe je le potrdila, da je bila obveščena o odstopu terjatve zaradi učinka iz drugega odstavka 438. člena ZOR, ni pa zaradi tega pogodbena stranka. Izpodbojno tožbo se vloži zoper stranko, v korist katere je bilo dejanje storjeno. Sklenitev cesijske pogodbe (sama po sebi) ni dejanje, ki bi bilo storjeno v korist odstopnika terjatve. Tožeča stranka je zato ne more uspešno izpodbijati.

Znesek 8,000.000,00 SIT zadeva pogodbo o odstopu dolga (cesija) št... Njeni pogodbeni stranki sta tožeča stranka kot odstopnik dolga in C.d.d., M. kot prevzemnik dolga. Tožena stranka je v pogodbi navedena kot upnik. Ta pogodba niti po svoji vsebini niti po nazivih strank ni cesijska pogodba, pač pa ustreza pogodbi o prevzemu dolga, kot jo pozna 446. člen ZOR. S tem, ko je tožeča z njeno sklenitvijo prenesla svoj dolg na prevzemnika, stečajna masa ni mogla biti zmanjšana. Pravno dejanje, ki ne povzroči zmanjšanja stečajne mase, pa ni izpodbojno.

Pritožbeno sodišče je na podlagi listinske dokumentacije ugotovilo, da po izpodbijanih pogodbah iz premoženja stečajnega dolžnika ni bilo ničesar izplačanega. Tožeča stranka namreč svojih obveznosti ni poravnala s plačili, pač pa je terjatve pobotala s svojimi nasproti stoječimi terjatvami. Virmani, ki jih omenja revizija, dokazujejo prav opravljene pobote in ne plačila toženi stranki. Poboti niso bili izpodbijani in se zato nižjim sodiščem z njimi ni bilo treba ukvarjati.

Po povedanem se je izkazalo, da je pritožbeno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa tudi zagrešilo nobene upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijsko sodišče je zato dovoljeni del revizije tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP).