Jedro

V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje.

Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld št. BHFF/6221900272246/2019 z dne 27. 5. 2019, in s katero je bilo storilcu naloženo plačilo globe v višini 120,00 EUR, prizna in izvrši. Storilcu je naložilo, da mora globo plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, in ga poučilo, da lahko po poteku tega roka pri Finančni upravi RS predlaga obročno plačilo globe in stroškov postopka, v kolikor pa sankcije ne bo plačal, se bo ta izterjala prisilno.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). V pritožbi navaja, da je iz istega okrajnega glavarstva dobil 3 kazni, a so mu pritožbo upoštevali le za 2. Poslal jim je dve elektronski sporočili – enega v slovenščini in drugega v nemščini. Tistega dne, ko naj bi storil prekršek, ni vozil tega avtomobila. Avto si je sposodil v podjetju C. v ... in ga dal v uporabo prijatelju T. Š., katerega podatke je že predložil. Dodaja, da sam sploh še nikoli ni bil v Avstriji in prosi, da se kazen pošlje T. Š., ..., Slovenija.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja (3. člen ZSKZDČEU-1), v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem pa je v 7. točki obrazložitve kratko pojasnilo vsebino odločbe tujega prekrškovnega organa, kot izhaja iz listin, ki jih je predlogu za priznanje in izvršitev priložil pristojni prekrškovni organ Republike Avstrije. Iz naveden točke obrazložitve tako izhaja, da je storilec bil sankcioniran zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti vožnje, prekršek pa je storil 1. 3. 2019 v kraju Grosßwilfersdorf z avtomobilom z reg. št. ... . Odločba o prekršku je bila izdana 27. 5. 2019 in je postala pravnomočna 20. 7. 2019. 6. Glede na pritožbene trditve o vloženih pravnih sredstvih in priloženih slikah teh pisanj, je sodišče prve stopnje storilca pozvalo k predložitvi dokazil o času in načinu oddaje teh pisanj. Storilec je tako sodišče prve stopnje seznanil, da je dopis v slovenščini po elektronski pošti pristojnemu organu države izdaje poslal 24. 8. 2019, dopis v nemščini pa 2. 12. 2019. Nadalje je sodišče prve stopnje preverilo to dejstvo pri pristojnem organu države izdaje, ki je z dopisom z dne 15. 7. 2020 (prevod na list. št. 65) sporočil, da je bila storilcu v tem postopku predložena odločba o prekršku vročena 5. 7. 2019, da v roku, določenem za vložitev ugovora, le-tega ni vložil niti do izdaje opomina za plačilo 29. 10. 2019. Pritožbo pa so prejeli šele 16. 12. 2019, ki so jo po sicer prvotno nepravilnem evidentiranju, s sklepom zavrgli kot prepozno. Vendar je ne glede na to rok za vložitev ugovora potekel 19. 7. 2019. Kljub takim pojasnilom, ki so bila posredovana tudi storilcu v izjasnitev, je storilec vztrajal pri svojih navedbah v pritožbi. Pristojni organ države izdaje je sodišču prve stopnje naknadno predložil tudi sklep o zavrženju pritožbe, ki je bil izdan 14. 7. 2020 in vročen storilcu osebno 17. 7. 2020. Kot izhaja iz dopisa pristojnega organa države izdaje z dne 10. 9. 2020 (prevod na l. št. 90), storilec zoper ta sklep ni vložil pritožbe.

7. Z opravljenimi poizvedbami je tako bil odpravljen vsakršen dvom o pravnomočnosti odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje. To pomeni, da je z odločbo pristojnega organa države izdaje pravnomočno ugotovljeno, da je prekršek 1. 3. 2019 v kraju Großwilferdorf storil storilec. Pritožbeno zanikanje vožnje motornega vozila v navedenem času in navedenem kraju je za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa nerelevantno. To bi namreč storilec moral uveljavljati v ugovoru zoper izdano odločbo o prekršku pristojnega organa države izdaje, kar je sicer storil, vendar prepozno, zaradi česar je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti. Prav tako pa v okviru predmetnega postopka pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi sklep poslalo v plačilo osebi, za katero storilec v pritožbi trdi, da je dejanski storilec prekrška, saj se odločba o prekršku ne glasi na njeno ime.

8. Ker je glede na navedeno storilčeva pritožba neutemeljena in je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, in ker tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).