15. 12. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Upravne enote Cerknica, na seji dne 15. decembra 2005

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo zemljišč parc. št. 245 in del parc. št. 203/2 k.o. Ž. je pristojna Upravna enota Cerknica.

Obrazložitev

A.

1.B. B. in C. C. sta pri upravnem organu vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58 – v nadaljevanju ZNNZGZ), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Med temi nepremičninami sta bili tudi zemljišči s parc. št. 245 in 203/2 k.o. Ž. Upravna enota Cerknica je zahtevo za denacionalizacijo navedenih zemljišč z dopisom št. 351/D-5/93 z dne 18. 2. 2004 odstopila Okrajnemu sodišču v Cerknici, ker sta zemljišči prešli na Občino Cerknica na podlagi kupoprodajnih pogodb. Okrajno sodišče se je s sklepom št. N 2/2004 z dne 6. 6. 2005 izreklo za stvarno nepristojno, predlog za denacionalizacijo zavrglo in vrnilo spis v pristojno reševanje Upravni enoti Cerknica.

2.Upravna enota v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da sta sedaj že pokojna vlagatelja zahteve za denacionalizacijo upravičenca do denacionalizacije kot pravna naslednika po Č. Č., ker sta na nacionaliziranih zemljiščih pridobila pravico uporabe na podlagi dedovanja, ta pravica pa jima je bila kasneje odvzeta z odločbami oziroma s pogodbami. Po njuni smrti je kot vlagatelj zahteve za denacionalizacijo vstopil A. A. Upravna enota meni, da za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo navedenih zemljišč ni pristojna, temveč, da je pristojno Okrajno sodišče, ker naj bi ti dve zemljišči v družbeno last prešli na podlagi pravnega posla.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Upravna enota navaja, da sta bili zemljišči nacionalizirani na podlagi ZNNZGZ. ZDen v 9. točki 3. člena določa, da so osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi ZNNZGZ, upravičenci do denacionalizacije. Na podlagi ZNNZGZ so bila gradbena zemljišča nacionalizirana že z uveljavitvijo tega zakona. Do njihovega odvzema iz posesti pa je lahko prišlo tudi kasneje. Zato je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji zemljišč, podržavljenih na podlagi ZNNZGZ, lahko pristojen le upravni organ.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-130/01 z dne 23. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 54-I/02 in OdlUS XI, 87) ob presoji ustavnosti 4. člena ZDen ugotovilo, da je upravičenost do denacionalizacije glede na jasno določbo 3. člena ZDen odvisna od časa podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti (13. in 16. točka obrazložitve). Čas odvzema iz posesti in predpis, ki je bil podlaga za odvzem, prideta v poštev pri ugotavljanju, kolikšno odškodnino so za odvzeto zemljišče upravičenci že prejeli, ker je treba prejeto odškodnino obravnavati v okviru določb 72. člena ZDen (15. točka obrazložitve).

6.V spisu št. N 2/2004 je kopija dela odločbe Občinskega ljudskega odbora Cerknica št. 01/2-415/38 z dne 16. 7. 1959, s katero je bilo ugotovljeno, katera zemljišča so bila z dnem 26. 12. 1958, ko je začel veljati ZNNZGZ, nacionalizirana. Na tej kopiji sta parc. št. 203/2 in 245 navedeni med zemljišči, ki so bila nacionalizirana pod zaporedno številko 115. V poročilu o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju št. 351/D-5/93 z dne 11. 2. 2004 je Komisija za denacionalizacijo Upravne enote Cerknica navedla, da bo Okrajnemu sodišču v Cerknici "odstopljen v reševanje zahtevek za odškodnino za nacionalizirani in iz posesti odvzeti parc. št. 245 in del 203/2 k. o. Ž.", ker "sta bili predmet pravnega posla – kupoprodajne pogodbe". Iz sklepa Okrajnega sodišča v Cerknici z dne 6. 6. 2005 je razvidno, da se je Okrajno sodišče izreklo za stvarno nepristojno, ker je predlagatelj postopka kot temelj podržavljenja navajal nacionalizacijo po ZNNZGZ.

7.Upravna enota v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti sicer trdi, da sta navedeni zemljišči prešli v družbeno lastnino na podlagi pravnega posla. Vendar obenem navaja, da so bila zemljišča nacionalizirana in da je bil odvzem iz posesti "izvršen na podlagi kasneje izdanih odločb oziroma pogodb". Pojasnjuje tudi, da je položaj denacionalizacijskih upravičencev priznan pravnima naslednikoma prejšnjega lastnika nacionaliziranih zemljišč, ker sta pravico uporabe pridobila na podlagi dedovanja, in da jima je bila ta pravica kasneje odvzeta z odločbami oziroma s pogodbami. Upravna enota torej meni, da za odločanje o denacionalizaciji navedenih zemljišč ni pristojna, ker sta bili zemljišči potem, ko sta bili nacionalizirani, predmet kupoprodajnih pogodb.

8.Za določitev pristojnosti za odločanje o denacionalizaciji nezazidanih stavbnih zemljišč pa ni pomembno, na kateri podlagi so bila zemljišča prejšnjim lastnikom odvzeta iz posesti, tj. na kateri podlagi jim je bila odvzeta pravica uporabe na nacionaliziranem nezazidanem zemljišču.[1] Vprašanje, ali so imetniki pravice uporabe na zemljiščih z njimi prosto razpolagali na podlagi sklenjenega pravnega posla ali je kljub sklenitvi pravnega posla dejansko šlo za odvzem zemljišč, je namreč vprašanje upravičenosti zahteve za denacionalizacijo.[2]

9.Ker sta bili zemljišči parc. št. 245 in št. 203/2 k. o. Ž. podržavljeni na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena ZDen, je na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o denacionalizaciji teh zemljišč pristojna Upravna enota Cerknica.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Opombi:

[1]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. P-6/02 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 144) in odločbo št. P-7/01 z dne 20. 6. 2002 (OdlUS XI, 145).

[2]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-330/01 z dne 7. 11. 2002 (Uradni list RS, št. 99/02 in OdlUS XI, 280).