Jedro

Glede na spremembo 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 uveljavljeno z novelo ZVCP-1F, ki velja od 11.8.2009, je jasno, da je status voznika začetnika povezan s pridobitvijo katere od kategorij (A2,A,B), kar pomeni, da če oseba „izčrpa“ ta status na primer pri kategoriji A2, ne postane več voznik začetnik, če pozneje pridobi na primer kategorijo A in B.

Izrek

Pritožbi storilčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 16. 8. 2009, ne izreče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 16.8.2009, ko je kot voznik začetnik storil prekršek, s katerim je dosegel 9 kazenskih točk v cestnem prometu.

Proti takšnemu sklepu se pritožuje storilčev zagovornik, ki v pritožbi navaja, da je storilec prekršek za katerega mu je bilo izrečenih 9 kazenskih točk v cestnem prometu, storil z motornim vozilom A kategorije. Vozniško dovoljenje za kategorijo A motornih vozil je storilec pridobil 15.7.2009, za vse ostale kategorije pa že v letu 1997 in ga je sodišče prve stopnje štelo za voznika začetnika. Prvostopenjsko sodišče je tako napačno ugotovilo dejansko stanje in nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je storilcu na osnovi doseženih 9 kazenskih točk izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane vanj na dan 16.8.2009. Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku ugotovilo, da je storilcu bilo s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah z dne 22.3.2010, ki je postala pravnomočna 9.4.2010, izrečenih 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16.8.2009 z motornim vozilom A kategorije, za katero je vozniško dovoljenje prvič pridobil 15.7.2009, zato ga je štelo za voznika začetnika. Pri tem je v sklep povzelo določbo 66. tč. I. odst. 23. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki je veljala v času pred 11. 8. 2009, ko je stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1F – v nadaljevanju novela ZVCP-1F). Pred uveljavitvijo novele ZVCP-1F je namreč v 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 bilo določeno, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Od 11. 8. 2009 pa se besedilo 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 glasi, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini in tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. Ob jezikovni razlagi in uporabi pravila a contrario, pritožbeno sodišče tako šteje, da v primeru, če je storilec pred prvo pridobitvijo vozniškega dovoljenja za katero od kategorij A2, A ali B imel vozniško dovoljenje za katerokoli drugo kategorijo motornih vozil, razen kategorij AM, A1, B1, F ali G, in je seveda starejši od 21 let, ga ni mogoče šteti za voznika začetnika.

V obrazložitvi posameznih členov predloga novele ZVCP-1F, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora RS, št. 67 z dne 27. 5. 2009, je predlagatelj novele ZVCP-1F predlog spremembe 66. tč. I. odst. 23. čl. ZVCP-1 utemeljeval z navedbami, da je nova, jasnejša opredelitev pojma voznika začetnika nujna, ker se v laični, pa tudi v strokovni javnosti pojavljajo različne razlage njegovega pomena in je tako svoje stališče do načina urejanja vprašanja, kdo je voznik začetnik, zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi IV Ips 26/2006 z dne 6. 12. 2007, ko je zavrnilo predlog vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in obrazložilo, da je voznik začetnik tudi voznik, ki je dopolnil 21 let in je prvič pridobil vozniško dovoljenje za kategorijo A, čeprav je že imel vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B več kot dve leti. Namen, zaradi katerega opredelitev voznika kot začetnika ni vezana zgolj na voznikovo starost, pa je dejansko ta, da se vozniki v obdobju do 21. leta starosti oziroma v obdobju dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja preizkusijo v samostojni vožnji v cestnem prometu, da pridobijo določene vozniške izkušnje z upravljanjem vozil različnih kategorij. Voznika, ki že ima vozniško dovoljenje za tiste kategorije motornih vozil (A2, A, B in višje), ki mu dejansko omogočajo pridobivanje vozniških izkušenj v cestnem prometu, in je status voznika začetnika že imel in mu je tudi že prenehal, po pridobitvi nove kategorije ne moremo enačiti z voznikom brez vozniških izkušenj. Tako predlagana nova opredelitev postavlja jasno in nedvoumno pravilo, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Voznik pa se šteje za voznika začetnika tudi, če sicer že ima katero od kategorij AM, A1, B1, F ali G, pa pozneje pridobi kategorijo A2, A ali B. Posedovanje vozniškega dovoljenja in vožnja vozil kategorije AM, A1, B1, F ali G namreč ne zagotavljata pridobitve ustreznih izkušenj v cestnem prometu, saj se s temi vozili ni mogoče voziti na vseh vrstah cest (avtoceste, ceste rezervirane za motorna vozila, ...) ali je njihova konstrukcijsko določena hitrost ali moč motorja omejena. Predlagatelj je v obrazložitvi k predlagani spremembi še zapisal, da gre bolj za pojasnjevalno določbo, da je status voznika začetnika povezan s pridobitvijo katere od kategorij (A2, A, B), kar pomeni, da če oseba "izčrpa" ta status na primer pri kategoriji A2, ne postane več voznik začetnik, če pozneje pridobi na primer kategorijo A ali B. Navedeno pa ne velja, če oseba "izčrpa" status voznika začetnika pri kategoriji AM, pa pozneje pridobi kategorijo A. Tako v obravnavani zadevi ob uporabi čl. 23/I-66 ZVCP-1, ki velja od 11. 8. 2009 in je torej veljal tudi v času storitve prekrška, storilca, ki je vozniško dovoljenje za A kategorijo prvič pridobil po tem, ko je že več kot 10 let imel vozniško dovoljenje za kategorijo B in skoraj 10 let za kategorijo C motornih vozil, ni mogoče šteti za voznika začetnika. Sodišče prve stopnje je tako s tem, ko je storilčev status voznika začetnika presojalo po prej veljavni določbi čl. 23/I-66 ZVCP-1, uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti in je v posledici tega zmotno zaključilo, da je storilec kot voznik začetnik dosegel 9 kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi česar mu je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Na navedeno je tudi smiselno opozoril zagovornik v pritožbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi storilčevega zagovornika ugodilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (IX. odst. 163. čl. ZP-1).