Jedro

Toženca sta navadna sospornika, zato bi moral tožnik navesti vrednost spornega predmeta za zahtevek, ki se nanaša na vsakega toženca posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da sta toženca dolžna odstraniti kovinski vložek v celotni dimniški tuljavi v desni dimniški skupini v stavbi v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej odločitvi vlaga revizijo tožnik. V njej uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču primarno predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevku ugodi, podredno pa, da naj sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, vendar drugemu sodniku.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

V tožbi je vrednost spornega predmeta označena z 2.000.000 SIT. Gre za negatorno tožbo, kjer toženca nastopata v vlogi "tretjega" v smislu 42. oz. 43. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/1980 do RS 87/2002; ZTLR). To pomeni, da ne gre za enotna, marveč za navadna sospornika. V takšnem primeru pa bi moral tožnik navesti vrednost spornega predmeta za vsakega toženca posebej. Ker tega ni storil, ima takšna nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta Š drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 do Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP)Ć. Za takšen primer pa je stališče sodne prakse, da si tožnik ni zagotovil pravice do revizije, enotno in utrjeno. Takšna (pomanjkljiva) navedba vrednosti spornega predmeta namreč ne omogoča sklepa, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe zoper vsakega (ali zoper kateregakoli) izmed tožencev presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Res je sicer, da ZPP za primer takšne, nepopolne navedbe vrednosti spornega predmeta predvideva postopek po 108. členu ZPP. Vendar pa v revizijskem postopku tega postopka več ni mogoče izpeljati, saj bi tak postopek (ali katerakoli drugačna rešitev od zavrženja revizije) ogrozil enakopravnost strank v postopku1. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

Op. št. 1: Izčrpno o tem govorijo razlogi sklepa VS RS, opr.št. II Ips 346/2006 z dne 13.7.2006.