Jedro

V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve. Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.

V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda.

Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti. Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.

Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.434,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka v roku 15 dni plača znesek 313.589,72 EUR s pripadki (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranka v višini 8.210,71 EUR s pripadki (II. točka izreka). Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala zaradi kršitev pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke.1 Prav tako je zahtevala tudi vračilo 53.684,45 EUR iz naslova neupravičene obogatitve tožene stranke zaradi neutemeljenega znižanja cen za dela, ki so bila predmet Aneksa št. 2 k Pogodbi za gradnjo krožišča v ... s komunalno infrastruktura (v nadaljevanju: Pogodba).

2. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi izhajalo iz naslednjih pravno odločilnih dejstev. Pravdni stranki sta 20. 9. 2012 na podlagi javnega razpisa, ki ga je 13. 3. 2012 objavila tožena stranka in na katerem je bila kot najugodnejša ponudnica izbrana tožeča stranka, sklenili v prejšnji točki navedeno Pogodbo. Ta po svoji pravni naravi predstavlja gradbeno pogodbo. V skladu z določilom 649. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)2 je gradbena pogodba podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil določeno zgradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno.

3. Predmet pogodbe je bila izgradnja oziroma gradbena dela v zvezi z naslednjimi sklopi krožnega križišča: lokalne ceste, hodnik za pešce, razširitev vozišča (km 0247), vodovod, javna razsvetljava, fekalna kanalizacija ter plinovodi - gradbena dela. Tožeča stranka se je s Pogodbo zavezala, da bo ta dela opravila, tožena pa, da bo za ta dela tožeči stranki plačala 270.594,33 EUR z vključenim davkom na dodano vrednost (DDV).

Pritožba tožeče stranke

4. Proti izpodbijani sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).3 Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in ugodi tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov tožeče stranke. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov.

5. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

6. Pritožba ni utemeljena.

Razlogi sodišča druge stopnje

7. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da ji je zaradi kršitev Pogodbe s strani tožene stranke nastala škoda (poslovna odškodninska odgovornost).

8. V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve.4 Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.

9. Tožeča stranka bi v tem postopku morala zatrjevati minimum tistih pravno odločilnih dejstev, ki utemeljujejo sklep, da bi v primeru, če se izkažejo za resnična, sodišče moralo zahtevku ugoditi.5

10. V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda. Kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, tožeča stranka kljub ugovorom tožene stranke ni konkretizirala katere obveznosti je kršila tožena stranka in kako jih je kršila. Le pavšalne trditve tožeče stranke, da tožena stranka ni pridobila soglasij oziroma zemljišč za gradnjo, ob ugovorih nasprotne stranke glede pomanjkanja trditvene podlage in dokazov o obstoju kršitve Pogodbe, ne zadostujejo za sklepčnost tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova škode zaradi neizvedbe razširitve ceste ni utemeljen, ker niso izpolnjene vse predpostavke poslovne odškodninske obveznosti – ni podana kršitev pogodbenih obveznosti.

11. Ker glede škode iz naslova neizvedbe razširitve ceste niso izpolnjene vse predpostavke poslovne odškodninske obveznosti, se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih očitkov v zvezi s to zatrjevano škodo (da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bilo plačilo za dela povezana z razširitvijo ceste vsebovano v plačilu, ki ga je tožeča stranka prejela po Pogodbi in Aneksu št. 2) ne bo opredelilo (prvi odstavke 360. člena ZPP), saj za odločitev niso pravno pomembni.

12. Ne drži niti pritožbena trditev, da tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke, da ni pridobila zemljišč za gradnjo, kar je njena obveznost. To je tožena stranka storila s tem, ko je navedla, da „tožeča stranka še vedno ni ustrezno navedla in dokazala vseh zatrjevanih okoliščin na strani tožene stranke, zaradi katerih naj bi bilo nemogoče opraviti omenjena dela razširitve ceste“. Ker so bile trditve tožeče stranke pavšalne, citirano prerekanje (ob predhodnem obrazloženem pojasnilu tožene stranke, kaj bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati glede kršitve pogodbe) povsem zadošča. Zato očitana kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zmotno uporaba 214. člena ZPP ni podana. Prav tako ni podana kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom.

13. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da se z izročitvijo revidiranega projekta za izvedbo del (v nadaljevanju: PZI) 15. 11. 2012 ni spremenil predmet pogodbe tako, da bi bila tožeča stranka dolžna izvesti vsa dela, ki so bila zajeta v PZI, ni utemeljen.

14. Predmet Pogodbe so bila gradbena dela v zvezi izgradnjo naslednjih sklopov krožnega križišča v ...: lokalne ceste, hodnik za pešce, razširitev vozišča (km 0247), vodovod, javna razsvetljava, fekalna kanalizacija ter plinovodi gradbena dela, ne pa tudi izgradnja oziroma gradbena dela po naslednjih sklopih: krožno križišče, državne ceste in avtobusna postajališča, ki so bila predmet javnega razpisa, katerega je 31. 5. 2013 objavila Direkcija Republike Slovenije za ceste (sedaj: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo). To izhaja iz trditev tožeče stranke (glej npr. list. št. 2) kot tudi iz popisa del, ki je kot sestavni del razpisne dokumentacije v skladu z 22. členom Pogodbe sestavni del Pogodbe (glej popis del v okviru razpisne dokumentacije na prilogi A31). Ker so v popisu del, dela, ki so se oddala razdeljena v sklope, ni mogoče zaključiti, da so bila na podlagi javnega razpisa tožene stranke tožeči stranki oddana vsa dela v zvezi z izgradnjo krožnega križišča. Oddana so bila le dela v okviru sklopov navedenih v popisu del. Pritožbeno sodišče še dodaja, da naslov javnega razpisa ni pravno odločilen glede vsebine predmeta pogodbe. Bistvena je vsebina. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je bil namen tožene stranke z javnim razpisom oddati vsa dela in niti očitki, da je pri pripravi razpisa ravnala malomarno, ker ni upoštevala vseh del potrebnih za izgradnjo krožnega križišča. 15. Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI6 določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti.7 Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.

16. Kot je bilo že doslej pojasnjeno, je tožena stranka s Pogodbo tožeči stranki naročila le izvedbo posameznih sklopov del pri izgradnji krožnega križišča v ... Glede na navedeno lahko izročitev revidiranega PZI vpliva le na obseg del povezan s predmetom pogodbe, torej le na obseg del v okviru sklopov, ki so bili na podlagi javnega razpisa oddani v delo tožeči stranki. Le v tem delu je tožena stranka v skladu s 15. členom Posebnih gradbenih uzanc (v nadaljevanju: PGU)8 podala enostransko izjavo glede sprememb. Zato je bila tožeča stranka zaradi izročitve PZI dolžna izvesti več ali manj del v okviru sklopov, ki so ji bili s Pogodbo oddani v delo, tožena stranka pa je bila le v tem delu dolžna tožeči stranki omogočiti izvedbo del in jih tudi plačati. Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa. Ni upoštevno tudi sklicevanje na drugačno sodno prakso9 brez povzetka primerljivih dejanskih okoliščin, ki so podlaga za pravilno uporabo materialnega prava.

17. Ker se z izročitvijo revidiranih PZI predmet pogodbe ni razširil na preostale sklope potrebne za izgradnjo celotnega krožnega križišča, tožena stranke s tem, ko tožeči stranki ni omogočila izvedbe del iz teh sklopov, ni kršila svojih pogodbenih obveznosti. Zato niso izpolnjene vse predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti in je zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine iz naslova škode zaradi neizvedbe del, ki niso bila predmet javnega razpisa objavljenega dne 13. 3. 2012, neutemeljen, kot je to pravilno odločilo že sodišče prve stopnje.

18. Ker tožeča stranka ni podala nikakršnih trditev, da ji tožena stranka ne bi plačala morebitnih več del, ki so izhajala iz PZI v zvezi z naročenimi gradbenimi deli, ni pravne podlage niti za zahtevek po prvem odstavku 16. člena PGU.

19. Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb (glede potrebnosti dodatnega javnega razpisa, okoliščin sodelovanja tožeče stranka na dodatnem javnem razpisu, malomarnosti tožene stranke pri pripravi javnega razpisa, obveznosti tožene stranke po Sporazumu o sofinanciranju) ne bo opredelilo, ker za odločitev v tem postopku niso pravno relevantne in z njimi tožeča stranka ne more uspeti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

20. Ob začetku tega postopka (avgusta 2016) novela ZPP-E še ni veljala. Zato so se med postopkom pred sodiščem prve stopnje v skladu z določilom prvega odstavka 125. člena ZPP-E,10 uporabljala določila ZPP, ki so veljala do uveljavitve novele ZPP-E, razen določil, ki so navedena v drugem odstavku 125. člena ZPP-E. Možnost, da sodišče dopusti prepozen dokaz, če se s tem po njegovi presoji ne bi zavleklo reševanje spora, je bila v ZPP vnešena šele z novelo ZPP-E. Določilo 286. člena ZPP med izjemami po drugem odstavku 125. člena ZPP-E ni navedeno. Zato je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ob zavrnitvi dokaznega predloga na prilogi A34, ni pojasnilo, zakaj bi izvedba tega dokaza zavlekla reševanje spora in je zato podana kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljen.

21. Posledično niso utemeljeni tudi očitki, da je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj bi trditve v vlogah vloženih po zaključku prvega naroka in v nasprotju s četrtim odstavkom 286. člena ZPP zavlekle reševanje spora.

22. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni zadostno pojasnilo razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov. Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev dokaznih predlogov podalo v peti točki izpodbijane sodbe. Pojasnilo je, da dokazni predlog tožeče stranke za „zaslišanje tožnika“ o danih obljubah zaradi spremembe trditev tožeče stranke ne predstavlja več zaslišanja o pravno odločilnih dejstvih ter da postavitev izvedenca, ki bo povedal kaj točno je vsebovala razpisna dokumentacija ter ali je podpis vseboval tudi dela na državni cesti, zaradi neizkazanih predpostavk odškodninske odgovornosti ni bila potrebna. Navedenim razlogom pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

23. Ne drži niti pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dokazne predloge zavrnilo z utemeljitvijo, da se je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tega ni zapisalo. Povsem pravilno je obrazložilo, da „je ostale dokazne predloge zavrnilo, saj je bilo, kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, pravno pomembno dejansko stanje v zadostni meri ugotovljeno že z izvedbo listinskih dokazov.“ Navedeni stavek pa ne pomeni, da se je sodišče prve stopnje iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem.

24. Neutemeljeni so tudi pavšalni pritožbeni očitki, da je podana kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni jasno navedlo katere vloge, trditve in dokaze je upoštevalo. Zadostuje, da sodišče prve stopnje določno opisno opredeli, katere vloge oziroma trditve, v katerih vlogah, je upoštevalo, kot je to storilo v tem postopku. Če pritožnica meni, da sodišče zmotno ni upoštevalo kakšne njene trditve, bi morala na to v pritožbi konkretno opozoriti.

25. Izrecnih pritožbenih razlogov v zvezi z zatrjevano neupravičeno obogatitvijo tožene stranke (13. točka razlogov izpodbijane sodbe) tožeča stranka niti ni uveljavljala. V okviru materialnopravnega preizkusa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožena stranka ni bila obogatena.

26. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

27. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške.

28. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2018 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZST-1)11 in Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: OT).12 Toženi stranki je priznalo 3125 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (41,25 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 3.862,82 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,459 EUR pa 1.773,04 EUR. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.773,04 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Tožeča stranka je zahtevala plačilo odškodnine za: (1) škodo v višini 68.096,00 EUR iz naslova stroškov, ki jih je utrpela zaradi zastoja del v času od 20. 8. 2013 do 15. 9. 2013, (2) izgubljeni dobiček v višini 8.944,74 EUR iz naslova neizvedene naročene razširitve vozišča, ter (3) izgubljeni dobiček v višini 182.864,53 EUR iz naslova neizvedbe del v okviru naslednjih sklopov izgradnje krožnega križišča v ...: državna cesta, krožno križišče in avtobusna postajališča. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 3 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 4 Plavšak, Nina: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, 2003, 2. knjiga, stran 207-208. 5 Galič, Aleš: Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, GV založba, 2006, 2. knjiga, str. 129-130. 6 PZI obsega vse načrte in druge podatke o lastnostnih objekta oziroma drugih gradbenih del, da je na njegovi podlagi mogoče zadosti natančno določiti predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja (Nina Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), tretja knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 9539. 7 Nina Plavšak, nav. delo tretja knjiga, str. 953. 8 Ur. l. SFRJ, št. 18/1977. 9 VSL sodba opr. št. I Cpg 103/2009 z dne 21. 4. 2010. 10 Ur. l. RS, št. 10/2017. 11 Ur. l. RS, št.: 37/2008 in naslednji. 12 Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.