Jedro

Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici.

Pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo sta v veljavi vzdržana prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 49520/2012 z dne 12.4.2012, s katerima je toženi stranki naložena obveznost, da tožeči stranki plača 7.675,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.11.2011 dalje in 46,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.7.2012 dalje. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.122,70 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da toženec nikoli ni bil prijavljen na naslovu K., kamor se je vročal sklep o izvršbi. Pravilno so vročene naknadno vročane pošiljke na naslovu I., kjer je toženec vseskozi prijavljen. Podana je bistvena kršitev postopka, ker tožencu ni bilo omogočeno sodelovanje v celotnem sodnem postopku. Soglaša, da podpis na menici in menični izjavi ni identičen s podpisom na kreditni pogodbi. Da je kreditno pogodbo verjetno podpisala M. M., ki naj bi bila v tistem času prokuristka, je ugibanje. Opozarja, da sodišče nima strokovnega znanja, s katerim bi presojalo (ne)pristnost podpisov. Trdi, da bi o podpisniku menice izpovedoval toženec, če bi bil zaslišan, pa je bil dokaz z njegovim zaslišanjem neutemeljeno zavrnjen. Pritrjuje, da je pooblastilo tožeči stranki za izpolnitev blanko menice razvidno iz menične izjave. Ne gre za pooblastilo, dano v „konkludentni“ obliki, česar tožeča stranka tudi ni zatrjevala in ne dokazovala. Iz drugega odstavka menične izjave ne izhaja pooblastilo za izpolnitev za zapadle in neporavnane obveznosti družbe M. d.o.o., kar sodišče prve stopnje navaja brez kakršnihkoli dokazov. Ni izkazano, da bi ta družba v času podpisa menične izjave sploh imela zapadle in neporavnane obveznosti do tožeče stranke. Nenazadnje bi bil lahko toženec v tistem času ustanovitelj tudi katere druge družbe. Iz menične izjave ne izhaja, da je pooblastilo tožeči stranki dano pisno za zavarovanje in izpolnitev blanko menice glede „bodočih“ neporavnanih obveznosti citirane družbe in to kar za 6 let od dneva izročitve menice in podpisa menične izjave. Izraz „zapadle“ obveznosti že sam po sebi pomeni, da gre za obveznosti, zapadle v času podpisa menične izjave. Tožeča stranka nasprotnega ni zatrjevala ne dokazala. Opozarja, da so listine, ki jih je tožeča stranka priložila k zadnji vlogi, enostranske listine, kar velja tudi za dokazilo o nakazilu denarnih sredstev družbi M. d.o.o. po kreditni pogodbi. V tej zvezi predlagan dokaz z zaslišanjem toženca je bil zavrnjen. Tožeča stranka ni dokazala, da so bila denarna sredstva dejansko prenesena na omenjeno družbo in da je družba denarna sredstva prejela, saj ni predložen izpisek iz poslovnega računa omenjene družbe.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja, da je poizvedba pokazala, da je imel toženec stalno bivališče prijavljeno na naslovu, na katerem mu sklepa o izvršbi ni bilo mogoče vročiti. S postavitvijo začasnega zastopnika je bilo toženi stranki omogočeno enakopravno obravnavanje. Kljub temu, da je začasna zastopnica sporočila toženčev naslov, je toženec ostal pasiven in postopka ni prevzel. Navaja, da sta podpisa na menici in menični izjavi identična. Tožena stranka je preverjanje pristnosti podpisov onemogočila, ker predujma za stroške izvedbe tega dokaza ni založila. Opozarja, da je tožena stranka pristnosti podpisa le pavšalno ugovarjala. Opozarja, da je iz menične izjave razvidno, da je menica izdana zaradi zavarovanja vseh obveznosti družbe M. d.o.o. do tožeče stranke. Trdi, da je z izpisom iz poslovnih knjig tožeče stranke izkazano, da so bila denarna sredstva družbi M. d.o.o. nakazana. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena trditev, da je imel toženec vseskozi prijavljeno bivališče na naslovu I., ni točna. Iz potrdila Ministrstva z notranje zadeve z dne 4.5.2012 (dokaz A1) je razvidno toženčevo stalno bivališče na naslovu K.. Na ta naslov je izvršilno sodišče tožencu (dolžniku) skušalo vročiti sklep o izvršbi. Poskus je ostal neuspešen, ker se je poštna pošiljka vrnila s pojasnilom, da je naslovnik preseljen. Ker je bilo toženčevo bivališče neznano, je bila s sklepom z dne 6.6.2012 tožencu postavljena začasna zastopnica. V teku postopka je toženec prijavil bivališče na naslovu I., kar je ugotovila začasna zastopnica s poizvedbami pri Upravni enoti Ljubljana (dokaz B2). Sodišče prve stopnje je toženca nemudoma seznanilo s postopkom in ga pozvalo, da postopek prevzame. Seznanilo ga je, da ga bo v primeru, če se ne bo odzval, še naprej zastopala začasna zastopnica, ki s spornim razmerjem ni seznanjena. Na ta poziv se toženec ni odzval. Pravdnega postopka bi se torej toženec lahko udeležil, v izvršilnem postopku pa je bila postavitev začasne zastopnice potrebna, ker toženec na naslovu, na katerem je imel prijavljeno bivališče, ni bival. Toženčeva pravica do izjavljanja zato ni bila kršena.

6. Z ugovorom, da ni izkazano, da je menico podpisal toženec, je tožena stranka zatrjevala pomanjkljivost menice kot vrednostnega papirja. V odgovor na ta ugovor je tožeča stranka opozorila na identičnost podpisov na menični izjavi in menici ter podrobneje pojasnila razmerje, v katerem je bila menica izdana. Predložila je tudi listinsko dokumentacijo, ki izkazuje terjatev, zaradi zavarovanja katere je bila menica izdana (kreditna pogodba, pogodba o odprtju in vodenju poslovnega računa, potrdilo o zaprtju poslovnega računa, popisni listi terjatev, obvestila o obračunih zamudnih obresti ….). Na poziv sodišča je predložila tudi dokazila o črpanju kredita (dokazi A 27 do A 29). Ta dokazila, ki izkazujejo obstoj temeljnega razmerja in sama menica, ki je v celoti in pravilno izpolnjena ter podpisana, zadoščajo za ugotovitev, da je tožeča stranka predložila lastno menico, izdano kot blanko menico in podpisano s strani toženca. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožena stranka ni podala sprejemljivih pojasnil o tem, kdo naj bi namesto toženca podpisal menico; ni ugovarjala, da bi bil nepristen tudi podpis na pogodbi o odprtju in vodenju poslovnega računa, tako da gre očitno za pavšalno trditev, ki ne ustvarja dvoma v pravilnost tožničinega načina poslovanja z menico (1). Ta uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi morala z nasprotnim dokazom ovreči dokazni uspeh dokazov tožeče stranke. Dokaz, ki bi lahko potrdil, da menice ni podpisal toženec, je preiskava podpisa s strani strokovnjaka za forenzično preiskovanje pisav. Na naroku dne 16.1.2013, na katerem je bila tožena stranka na njeno dokazno breme opozorjena, se je opredelila, da tega dokaza ne bo predlagala. Dokaz z zaslišanjem toženca ni primeren dokaz za dokazovanje pristnosti podpisa na menici. Če bi toženec, zaslišan kot stranka, nepristnost podpisa zatrdil, bi zaradi njegovega interesa za izid postopka dvom v (ne)pristnost podpisa ostal. Tudi sicer, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je zaslišanje za razlago menične listine praviloma neprimeren dokaz. Predmet obravnave je vrednostni papir, katerega oblika in vsebina je predpisana in je ugotovljiva z listinskimi in drugimi dokazi. Konkretnih trditev o drugih dejstvih, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti s toženčevim zaslišanjem, tožena stranka ni podala

7. Pritožbeno trditev, da iz drugega odstavka menične izjave (dokaz A3) ne izhaja pooblastilo tožeči stranki za izpolnitev menice za zapadle in neporavnane obveznosti družbe M. d.o.o., pritožnica utemeljuje s svojo jezikovno razlago menične izjave. Pri tem ne upošteva, da pooblastilo za izpolnitev menice ni nujno pisno. Če je pisno, pa ni nujno, da vsebuje vse modalitete izpolnitve menice (2). Pritožnikova jezikovna razlaga menične izjave, da besedna zveza „zapadle obveznosti“ nujno pomeni obveznosti, zapadle ob podpisu menične izjave, ne vzdrži kritične presoje. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se menica lahko izda (in se velikokrat izda) za zavarovanje bodočih obveznosti oziroma obveznosti, katerih obseg v času trasantovega podpisa menične golice še ni znan. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlagi, da je bilo pooblastilo dano za izpolnitev menice do višine obveznosti, ki so zapadle in bile neporavnane v trenutku izpolnjevanja menice. Iz dikcije prvega odstavka menične izjave – da se menica izroča zaradi zavarovanja vseh terjatev tožeče stranke do družbe M. d.o.o. (pogodbenih in nepogodbenih, skupaj z obrestmi, stroški in drugimi pripadki ter vključno s poroštvi in drugimi jamstvi) – je razvidno, da višina menične vsote v času podajanja menične izjave še ni bila znana. Če bi bila znana, bi bila zapisana. Konkretnih in argumentiranih trditev o neustreznosti menične vsote oz. konkretnih ugovorov iz temeljnega razmerja tožena stranka ni podala. Tega ni storila niti po tem, ko je tožeča stranka z listinami izkazala podrobnosti temeljnega razmerja. Spornih dejstev, ki bi jih bilo treba dokazovati s toženčevim zaslišanjem torej tudi glede temeljnega razmerja ni. Pavšalna trditev iz vloge z dne 28.2.2013, da so listine, ki jih je predložila tožeča stranka, enostranske listine, ne vzbuja dvoma v verodostojnost teh listin. Te listine med drugim dokazujejo tudi črpanje kredita.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

(1) Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, stran 40: Prvo načelo, ki ga je treba vedno upoštevati, je načelo zaupanja v menično listino. Za tistega, ki ima v posesti menično listino z vpisanim meničnim besedilom, se predpostavlja, da je v dobri veri pridobil lastnino in posest nad menično listino in da je upravičenec do pravic iz menice. Tisti, ki imetniku menice ugovarja, mora to dokazati, kar pa pomeni, da je breme dokazovanja vedno na strani tistega, ki dokazuje določeno pomanjkljivost v menici.

(2) Pisno pooblastilo lahko dopolnjuje ustno pooblastilo, pa tudi sama izročitev menice je konkludentno dejane, ki prejemnika menice pooblašča za njeno izpolnitev.