Jedro

Rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti se tudi za vložitev zagovornikove zahteve računa od dneva vročitve sodbe obsojencu, ne pa zagovorniku.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega T.F. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil T.F. pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 234.a člena KZ, za katero mu je bila izrečena pogojna obsodba ter določena kazen eno leto zapora s preizkusno dobo štirih let in pod posebnim pogojem, da v štirih letih po pravnomočnosti sodbe vrne oškodovancu K.S. d.o.o znesek 7.419.635,88 SIT; v tem obsegu je bil oškodovancu prisojen tudi premoženjskopravni zahtevek.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in izreče oprostilno sodbo ali pa jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

Po tretjem odstavku 421. člena ZKP sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo.

Iz povratnice na list. št. 143 izhaja, da je bila obsojencu pravnomočna sodba Višjega sodišča v Mariboru z dne 4.5.2007 vročena dne 2.6.2007. Rok za vložitev zahteve, ki je začel teči naslednji dan, je iztekel v ponedeljek 3.9.2007. Zagovornik pa je zahtevo za varstvo zakonitosti s priporočeno pošiljko oddal na pošti 4.9.2007, torej dan po izteku trimesečnega zakonskega roka, v katerem sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ki se tudi za vložitev zagovornikove zahteve računa od dneva vročitve sodbe obsojencu, ne pa zagovorniku.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot prepozno (drugi odstavek 422. člena ZKP).