Jedro

Tožeči stranki pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti ni mogoče priznati iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz 69. člena ZPIZ-2. Tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne ugovarja, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper navedeno ugotovitev sodišča nerazumna oziroma, da tožeča stranka s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov vložitve pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani VII Ps 3004/2013 z dne 22. 2. 2013. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z neizpolnjevanjem objektivnega pogoja na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je s citirano sodbo, kljub ugotovljeni invalidnosti, bil zavrnjen zahtevek tožeče stranke za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

2. Tožeča stranka v laični tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ima zadeva verjetni izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo torej biti izpolnjeni ne le materialni pogoji ampak tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

6. Tožeča stranka je v obravnavanem primeru prosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Ps 3004/2013 z dne 22. 2. 2016, s katero je bil zavrnjen zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije. V tem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da tožeči stranki pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti ni mogoče priznati iz razloga, ker le-ta ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja iz 69. člena ZPIZ-2, ker je ob nastanku invalidnosti dopolnil le 5 let 2 meseca in 15 dni pokojninske dobe iz naslova zaposlitve, kar pa je manj od zahtevanih 7 let in 7 mesecev po 42. členu ZPIZ-2 (t.i. gostota pokojninske dobe). Tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne ugovarja, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper navedeno ugotovitev sodišča, nerazumna oziroma, da tožeča stranka s pritožbo nima verjetnih izgledov za uspeh.

7. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).