Jedro

V zvezi z ugotvljanjem obstoja vzročne zveze med odvetnikovo opustitvijo - zamudo pritožbenega roka in vtoževano škodo, ki je nastala stranki s pravnomočnostjo sodbe, je potrebno oceniti, ali bi bilo pravočasno vloženo pravno sredstvo zoper sodbo uspešno ali ne.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 44.859,81 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kot se obrestujejo vezane devizne vloge nad 1 leto, pri Pomurski banki d.d. Murska Sobota od 28.11.1986 dalje do plačila in 568.916,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.1.1998 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 121.853,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.3.2000 (tj. od izdaje sodbe) dalje do plačila. Proti sodbi je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prvostopno sodišče v sodbi navedlo predpostavke odškodninske odgovornosti, ni pa obrazložilo ne vzročne zveze niti višine škode in se zato po mnenju pritožnice sodbe sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Po mnenju pritožnice bi moralo sodišče ugotavljati obstoj vzročne zveze med odvetnikovo opustitvijo oziroma zamudo pritožbenega roka in nastalo škodo. Sodišče prve stopnje v sodbi na ta vprašanja ni odgovorilo in se ni ukvarjalo z obstojem vzročne zveze, ampak se je postavilo na stališče, da je tožniku v postopku pred Okrožnim sodiščem nastala škoda, ker je zaradi odvetnikove zamude pritožbenega roka sodba postala pravnomočna, s čimer je bila tožniku odvzeta z Ustavo zagotovljena možnost pravnega varstva. Glede višine škode je prvostopno sodišče zgrešeno sledilo obsodilnemu izreku sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Opozarja, da je bila pravna podlaga za odločitev pred sodiščem v Murski Soboti drugačna kot je v navedeni pravdi. Po mnenju pritožnice tožniku škoda ni nastala, saj tudi s pravočasno pritožbo zoper sodbo ne bi bil uspešen v pritožbenem postopku. Nadalje je pritožnica mnenja, da bi sodišče bilo dolžno presoditi dejansko stanje, ki izvira iz pravnomočno končanega postopka, saj bi le tako lahko ugotovilo obstoj vzročne zveze med odvetnikovo zamudo roka in povzročeno škodo. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritrditi je pritožnici, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, saj sodbe ni moč preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih: o obstoju vzročne zveze med odvetnikovim ravnanjem (opustitvijo) oziroma zamudo pritožbenega roka pri vložitvi pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 322/95 z dne 23.1. 1998 in škodo, ki naj bi tožniku nastala zaradi posledično pravnomočne sodbe, s katero je bil tožnik zavezan na plačilo tolarske protivrednosti 44.859,81 DEM s pripadki. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožnik, ki je bil v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti tožena stranka, v celoti propadel zaradi prepozno vložene pritožbe in je zato utrpel škodo v višini vtoževanega obsodilnega zahtevka. Z vidika procesne prekluzije pritožbenega roka (za vložitev pritožbe) je sodišče prve stopnje sklepalo, da je bila tožniku odvzeta možnost pravnega sredstva, s čimer je zmotno pogojevalo svoj zaključek, da se z nastopom pravnomočnosti sodbe ni moč več ukvarjati s pravilnostjo odločitve sodišča v Murski Soboti, torej ali je bil tožbeni zahtevek upravičeno utemeljen ali ne. Ob tem je sodišče prve stopnje pri odvetnikovem ravnanju očitno prezrlo, da je odvetnik, ki je sicer vložil prepozno pritožbo, skušal doseči v pritožbenem postopku za svojo stranko ugodnejši izid postopka, če ne celo zavrnitve tožbenega zahtevka. To pa kljub procesni prekluziji pravnega sredstva odpira vprašanje iskanja vzročne zveze v sami vsebini odvetnikovega ravnanja ali povedano drugače: ali bi skrbnejši odvetnik, upoštevaje merila, ki veljajo za skrbnost strokovnjakov, s pravočasno vloženo pritožbo uspel ali pa bi stranka zaradi meritorne zavrnitve pritožbe v vsakem primeru nosila posledice, izhajajoče iz pravnomočne sodbe in torej ne bi bilo podane vzročne zveze med odvetnikovo opustitvijo - zamudo pritožbenega roka in vtoževano škodo, ki je nastala stranki - tožniku s pravnomočnostjo sodbe. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 354.člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v novo sojenje. V ponovnem postopku bo v zvezi z ugotavljanjem obstoja vzročne zveze potrebno razčistiti, ali bi bilo pravno sredstvo zoper sodbo uspešno ali ne.