Jedro

Upnik je lahko iz sodne poravnave tudi nekdo, ki ni stranka pravdnega postopka, med katerim je bila sklenjena sodna poravnava.

Izrek

Pritožbi se ugodi, pobijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški upnice so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije upnice zavrnilo njen predlog za izvršbo.

Proti sklepu se pritožuje upnica po pooblaščencu. Navaja, da z izvršilnim predlogom zahteva izterjavo zneska, ki ji pripada iz naslova izdatkov zaradi preživljanja mladoletnega A.C. in sicer za čas od otrokovega rojstva do dneva sklenitve sodne poravnave, v kateri je dolžnikova obveznost, da plača upnici, tudi izrecno določena, zaradi česar o upničini upravičenosti ne more biti nobenega dvoma. Tudi sicer ni možno priti do drugačnega zaključka, kajti pravico terjati povračilo izdatkov zaradi preživljanja ima lahko le oseba, ki je namesto drugega te izdatke krila, torej v zadevnem primeru le upnica, ki je sama nosila breme preživljanja mladoletnega A.C., kot tudi stroške postopka pod opr.št. P, kar potemtakem pomeni, da je njihovo povračilo ravno tako upravičena zahtevati le upnica. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in dovoli predlagano izvršbo, podrejeno, da vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pri obrazlaganju svoje odločitve (v 2.odstavku) navedlo, da je upnica predlagala izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v K. z dne 18.05.2006, kar pa ne drži. Izvršbo je predlagala na podlagi sodne poravnave z dne 18.05.2006, sklenjene v omenjeni pravdni zadevi. To dejstvo pa ni nepomembno. Po spremenjeni določbi 2.odst. 306.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)se namreč lahko v poravnavo poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. N.C. se šteje za upnico iz sodne poravnave. Trdi, da je v njej izrecno določena dolžnikova obveznost, da plača upnici znesek iz naslova izdatkov zaradi preživljanja mladoletnega C.A. za čas od otrokovega rojstva do dneva sklenitve sodne poravnave. Iz priloženega zapisnika o glavni obravnavi, na kateri je bila sklenjena sodna poravnava (priloga A2) izhaja, da sta bili stranki v pravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva in plačevanja preživnine mladoletni A.C. kot tožnik in S.M. kot toženec. S sodno poravnavo ni bilo rešeno samo vprašanje preživnine (v njej se je S.M. zavezal kot oče C.A. plačevati mesečno preživnino v znesku 30.000,00 SIT od 01.06.2006 dalje), dogovorjeni so bili tudi stiki med mladoletnim sinom in očetom (tožencem), toženec pa se je zavezal plačati zakoniti zastopnici tožnika N.C. zapadlo preživnino za čas od otrokovega rojstva do sklenitve sodne poravnave v skupnem znesku 3.000.000,00 SIT. Da je bila upnica vključena v sodno poravnavo izhaja tudi iz 6.točke poravnave v kateri je določeno, da so urejena vsa razmerja med pravdnima strankama oziroma zakonito zastopnico tožnika, ki se nanašajo na omenjeno pravdo. Upnica je predlagala izvršbo zaradi izterjave zneska 1.180.000,00 SIT. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da gre za izterjavo preživnine, pritožnica pa trdi, da gre za povračilo izdatkov za preživljanje otroka, ki jih je namesto očeta (dolžnika) krila sama. Ker je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačnega izhodišča, da je upnik iz sodbe (pravilno sodne poravnave) lahko le mladoletni otrok, je odločitev vsaj preuranjena. Zato jo je pritožbeno sodišče na pritožbo upnice razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče preizkušati obstoj aktivne legitimacije upnice tudi skozi določbo 2.odst. 306.čl. ZPP, upoštevati bo moralo, da je lahko upnik iz sodne poravnave tudi nekdo (v tem primeru otrokova mati), ki ni stranka pravdnega postopka, med katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Če bo menilo, da je predlog za izvršbo nerazumljiv in da iz njega ni razvidno, katero terjatev iz izvršilnega naslova izterjuje upnica, ji bo moralo tak predlog vrniti v popravo (1.odst. 108.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Otrokova mati tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni aktivno legitimirana za izterjavo vseh, v izvršilnem naslovu navedenih terjatev.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3.odst. 165.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ.