Jedro

Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe, izdane v postopku o sporih majhne vrednosti, torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeni nasvet, naj tožeča stranka svojo škodo uveljavlja od zavarovalnice, je neutemeljen že zato, ker tožeča stranke od tožene ne zahteva plačila odškodnine, pač pa plačilo za opravljen prevoz.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po obrazloženem ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi VL 19355/2017 z dne 10. 3. 2017 se je nadaljeval v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o zavarovanju in izvršbi).

Izpodbijana sodba

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi VL 19355/2017 z dne 10. 3. 2017 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati znesek 570,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in izvršilne stroške v znesku 110,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 148,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Presodilo je, da sta bili pravdni stranki v pogodbenem razmerju na podlagi prevoze pogodbe. Ugotovilo je, da je tožeča stranka kot prevoznik svoje pogodbene obveznosti izpolnila, tožena stranka pa ji opravljenega prevoza ni plačala. Zato je tožbenemu zahtevku ugodilo. Svojo odločitev je oprlo na določila Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR).

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Navedla je, da se je blago med prevozom poškodovalo. Ker ji njen naročnik ni hotel plačati, je tudi ona zavrnila plačilo vtoževanih računov. Tožeča stranka je tudi zavrnila mediacijo, kar po pritožničinem mnenju potrjuje, da se (tožeča stranka) noče sprijazniti z dejstvi. Navedla je še, da bi lahko tožeča stranka škodo uveljavljala tudi preko zavarovalnice. Predlagala je, da pritožbeno sodišče „sodbo Pg 77/2014 reši v njeno korist“.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, ta gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

8. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe, izdane v postopku o sporih majhne vrednosti, torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) tožena stranka je dne 9. 11. 2016 z naročilom št. 065-2016 (A4) in dne 29. 11. 2016 z naročilom št. 73-2016 (A8) pri tožeči stranki naročila prevoz blaga od pošiljateljev v Italiji do prevzemnika v Sloveniji, (2) tožeča stranka je naročene storitve prevoza opravila, (3) blago je bilo prevzeto brez pripomb, saj prevzemnica blaga, družba M. d. o. o., niti ob prevzemu niti v roku sedem dni od prevzema ni uveljavljala nobenih pridržkov v zvezi z blagom in (4) tožeča stranka je toženi stranki za opravljene storitve prevoza izstavila vtoževana računa, tožena stranka pa ju ni plačala.

10. Tožeča stranka s pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Prvič zato ne, ker z njim izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Drugič pa zato ne, ker so pritožbene trditve: (1) da naročnik toženi stranki ni želel plačati, (2) da tožeča stranka ni želela mediacije in (3) da bi lahko tožeča stranka škodo uveljavljala od zavarovalnice, nedovoljene pritožbene novote. Teh dejstev tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala. Zato jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.

11. Pritožbeni nasvet, naj tožeča stranka svojo škodo uveljavlja od zavarovalnice, pa je neutemeljen že zato, ker tožeča stranke od tožene ne zahteva plačila odškodnine, pač pa plačilo za opravljen prevoz.

12. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).