Jedro

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede A. A. izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 2. 12. 2020 odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... najdalj do vključno 2. 1. 2021. 2. Zoper sklep se iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja po svojem odvetniku pritožuje pridržanka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi oziroma spremeni tako, da obdobje odrejenega zdravljenja ustrezno skrajša. Uvodoma navaja, kako je sodišče z izpodbijanimi sklepom odločilo in kako je svojo odločitev obrazložilo. Izvedenka je svojo oceno o potrebni dolžini zdravljenja oprla na napačno ugotovljeno dejansko stanje, in sicer, da je zadržana oseba agresivna oziroma da je njena presoja realnosti hudo motena in posledično, da hudo ogroža svoje zdravje ter zdravje in življenje drugih. Pri tem je spregledala dejstvo, da je zadržana oseba v svojem domačem okolju neprestano podvržena provokacijam in trpinčenju, ki ga nad njo vršijo družinski člani, ter da so njena ravnanja zgolj posledica tega. Ocena izvedenke in posledično tudi odločitev sodišča tako v konkretnem primeru temelji na izmišljenih in pretiranih navedbah tretjih oseb o njenem ravnanju. Sodišče je v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izpostavilo, da verjame, da je zadržana oseba občasno žrtev vsaj verbalnega nasilja, vendar tega pri svoji odločitvi, zlasti v delu, ki se nanaša na obdobje potrebnega zdravljenja, ni upoštevalo. Moralo bi namreč ugotoviti, da se bo stanje zadržane osebe znatno izboljšalo že s tem, ko bo začasno izločena iz škodljivega okolja, v katerem je podvržena neprestanim pritiskom in trpinčenju. Poleg tega svoje odločitve ne bi smelo opreti na trditve oseb, za katere je očitno, da imajo interes pridržanki škodovati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljene sodne izvedenke medicinske stroke dr. K. H.1) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede A. A. izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.2 V tem okviru je (glej 17. in 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) konkretno (prepričljivo) obrazložilo tudi, zakaj je sledilo izvedenkinemu mnenju, da se pritožnico na zdravljenju zadrži en mesec (oziroma najdalj do vključno 2. 1. 2021). Pritožba tej odločitvi nasprotuje, a so njeni argumenti neprepričljivi in pomislekov v njeno pravilnost ne porajajo.

5. Pritožbena trditev, da je izvedenka svojo oceno o potrebni dolžini zdravljenja podala na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, konkretno o pridržankini agresivnosti, njeni hudo moteni presoji realnosti in posledično hudem ogrožanju svojega zdravja ter zdravja in življenja drugih, je nekonkretizirana in ji že iz tega razloga ni moč slediti. Pridržankino poudarjanje, da naj bi bila v domačem okolju neprestano podvržena provokacijam in trpinčenju, ki jo nad njo vršijo družinski člani (njena ravnanja pa zgolj posledica teh provokacij oziroma trpinčenja),3 je neizkazano (kar velja tudi za posplošeno pritožbeno trditev, da ocena izvedenke in posledično odločitev sodišča temeljita na izmišljenih in pretiranih navedbah tretjih oseb, ki naj bi ji imele namen škodovati, o ravnanju pridržanke), za presojo ustreznosti časovnega trajanja odrejenega ukrepa pa tudi sicer nebistveno (oziroma ta povezava ni ustrezno pojasnjena). Pritožba izpostavlja navedbo sodišča prve stopnje (podano v okviru 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), da verjame, da je pridržanka občasno žrtev vsaj verbalnega nasilja (česar po mnenju tega sodišča ni moč enačiti s predhodno omenjenim pritožničinim zatrjevanjem neprestanih provokacij in trpinčenja s strani njenih družinskih članov kot vzroku za njena ravnanja), pri čemer pa ni jasno, kako bi lahko in posledično moralo to okoliščino (kar očita pritožba) upoštevati pri zaključku o času (obdobju), ki naj bi bil v konkretnem primeru za zdravljenje potreben. Kot pove predmetna besedna zveza sama, so v tem oziru ključne konkretne okoliščine, ki vplivajo oziroma od katerih je odvisna uspešnost takšnega zdravljenja (in ki jih je v svojem mnenju v postopku angažirana izvedenka prepričljivo obrazložila, sodišče prve stopnje pa izpostavilo v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa). Upoštevaje navedeno, je pritožničino zatrjevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da se bo njeno stanje znatno izboljšalo že s tem, ko bo začasno izločena iz škodljivega okolja, v katerem je podvržena neprestanim pritiskom in trpinčenju, ne le neizkazano, ampak prvenstveno ne(po)jasn(jen)o in (celo) protislovno.4

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 42. členom ZNP-16).

1 Na mnenje (izvid) slednje, ki ga je podala na naroku dne 2. 12. 2020 (na katerem je bil prisoten tudi pridržankin odvetnik), pripomb ni bilo. 2 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 3 Kar vse naj bi izvedenka po mnenju pritožbe spregledala. 4 Krajša doba odrejenega ukrepa namreč (hkrati) pomeni pritožničino daljše bivanje v domačem okolju, v katerem pa naj bi bila po lastnih navedbah neprestano podvržena pritiskom in trpinčenju. Kako naj bi te (negativne) okoliščine vplivale (na hitrejše) izboljšanje njenega zdravstvenega/psihičnega stanja, pa (kot rečeno) ni (po)jasn(jen)o. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.