8. 6. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., na seji senata dne 29. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 287/2003, I Ips 308/2003 z dne 4. 12. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 370/2003 z dne 18. 6. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 39/2003 z dne 7. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru spoznan za krivega dveh nadaljevanih kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 184. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ) in enega kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 184. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen petih let in dveh mesecev zapora. Pritožbi zagovornika in pritožnika zoper obsodilno sodbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njuni zahtevi za varstvo zakonitosti.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izrecno zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) in iz četrte alineje 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Navaja, da se je sodba oprla na uradne zaznamke o izjavah oškodovank in drugih privilegiranih prič. Uradni zaznamki naj ne bi bili podpisani, zato naj bi jih policija prirejala za potrebe obtožbe. Nepodpisani uradni zaznamki naj ne bi imeli veljave in bi morali biti tudi zato izločeni. Neizločeni uradni zaznamki naj bi bili "kužne" listine, ki naj bi vplivale na sodnike. Pritožnik navaja še, da mu je sodišče dodelilo nestrokovnega odvetnika kot zagovornika po uradni dolžnosti, ki je zaračunal storitve sodišču in njegovi ženi. Zagovornik naj bi mu obljubljal, da bo predlagal izvedbo dokaza glede njegove spolne nemoči kot posledice bolezni, pa naj tega ne bi storil. S tem naj bi ga prikrajšal pri obrambi. Sodišče naj ne bi izvedlo dokazov v korist obrambe in sicer ugotovilo starosti sperme kot sledi na vozilu, ugotovilo njegovo spolno nezmožnost in "preizkusilo" listine iz postopka, ki je tekel zoper drugo osebo. Iz nje naj bi bilo razvidno, da je oškodovanke o tem, kako naj pričajo, nagovorila policija in odvetnica. Pritožnik očita, da se sodba opira na izpovedbe oškodovank, ki so ovadbo vložile iz maščevalnosti in so tudi delno "neprisebne in manjprištevne". Očita še, da sodišče ni izločilo izvedenke kljub predlogu obrambe.

B.

3.Pritožnikove navedbe, da sodišče samo ni izvedlo nekaterih dokazov v korist obrambe, in navedbe, ki se nanašajo na oceno izvedenih dokazov, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Sodišče v skladu z načelom proste dokazne presoje samo odloči, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pritožnik niti ne zatrjuje, da so bili predlagani v korist obrambe, razen glede dokaza o starosti sperme na vozilu. Glede slednjega pa je sodišče prve stopnje v sodbi argumentirano pojasnilo, da starosti sledov ni mogoče ugotoviti.

4.Očitek, da bi moralo sodišče izločiti uradne zaznamke o izjavah privilegiranih prič, ker naj bi bili nepodpisani in zato neveljavni smiselno pomeni očitek uporabe nedovoljenega dokaza in s tem očitek kršitve pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavljajo predvsem določbe 22. člena, prvega odstavka 23. člena in v kazenskem postopku 29. člena Ustave. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da se je obsodba oprla na izpovedbe v postopku pred sodiščem zaslišanih privilegiranih in drugih prič, ne pa na uradne zaznamke o njihovih izjavah. Zatrjevana kršitev tako očitno ni podana.

5.Pritožnik glede izvedenke navaja, da je obramba predlagala njeno izločitev. V ustavni pritožbi izrecno ne pojasni, katera pravica naj bi mu bila s tem kršena. Očitek je mogoče razumeti kot očitek, da se sodišče do predloga obrambe ni opredelilo. Iz prvostopenjske sodbe izhaja, da je predlog obrambe obravnavalo in z razumnimi razlogi pojasnilo, zakaj ga je zavrnilo. Iz izpodbijanih sodb sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča izhaja, da sta se sodišči do vprašanj izločitve izvedenke oziroma zavrnitve predloga sodišča prve stopnje opredelili. Kršitev pravice iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) tako očitno ni podana.

6.Pritožnikov očitek, da bi moralo sodišče izločiti uradne zaznamke o izjavah privilegiranih prič, ker naj bi se z njimi sodniki "okužili", pomeni zatrjevanje kršitve pravice iz prvega 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva). Ta zagotavlja pravico do nepristranskega sodišča. Po določbi 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar pomeni ne le vložitev vseh dopustnih pravnih sredstev, temveč tudi njihovo izčrpanost po vsebini. Pritožnik t. i. "psihološke okuženosti sodnikov" ni uveljavljal v nobenem pravnem sredstvu in zato zatrjevane kršitve ne more uveljavljati šele z ustavno pritožbo.

7.Pritožnik z zatrjevanjem, da mu je sodišče dodelilo nestrokovnega zagovornika, ki ga je zavajal in zato prikrajšal v njegovi pravici do obrambe, uveljavlja kršitev pravice iz druge alineje 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Pritožnik zgolj z navedbo, da zagovornik ni predlagal dokaza, za katerega je obljubil, da ga bo predlagal, in s splošnim zatrjevanjem o nestrokovnosti, ne more utemeljiti trditve, da je bil prikrajšan pri obrambi. Takšen dokaz bi pritožnik lahko predlagal tudi sam. Prav tako je ne more utemeljiti s trditvijo o nepravilno zaračunanih storitvah, ker plačilo storitve ni relevantno pri ustavnopravni presoji kršitve pravice do obrambe. Iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča izhaja poleg ugotovitve, da pritožnik ni predlagal zagovornikove razrešitve, tudi ugotovitev, da pritožnik med kazenskim postopkom na prvi in drugi stopnji ni opozoril sodišča, da naj zagovornik ne bi opravljal svojih dolžnosti strokovno in v skladu s poklicno etiko oziroma v interesu obrambe. Pritožnik tej ugotovitvi v ustavni pritožbi ne oporeka. Zatrjevana kršitev pravice iz druge alineje 29. člena Ustave tako očitno ni podana.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer