Jedro

Zmotno je stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se vmesni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z vmesnim sklepom z dne 15.3.2013 odločilo, da je elaborat geodetske meritve (izvedenca) geodetskega podjetja G. d.o.o., ki je bil razgrnjen na naroku na kraju samem dne 15.3.2013 (in je sestavni del sklepa), primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in Geodetski upravi Republike Slovenije naložilo, da v skladu z omenjenim elaboratom geodetske meritve prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru ter v katastru stavb ter sodišču o tem posreduje odločbo.

2. Zoper omenjeno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodišče zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se ni opredelilo do pripomb, ki jih je podal v vlogah z dne 20.2.2013 ter z dne 12.3.2013 (v njih je podal utemeljene razloge zoper elaborat). Takšno postopanje sodišča naj bi posegalo v njegovo pravico do sodnega varstva. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je parcela 1047/10 k.o. X evidentirana v zemljiškem katastru kot zemljišče pod stavbo, je napačna in zavajajoča, saj je dejansko evidentirana le kot zemljišče pod nekdanjim gospodarskim poslopjem (in ne kot zemljišče pod sedanjim objektom v skladu z veljavnimi predpisi). V elaboratu namreč ni navedeno, da vrste rabe na parc. št. 1047/10 ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. V nadaljevanju se pritožnik sklicuje na določbe 23.a člena ZVEtL, prvega odstavka 83. člena ZEN in 64. člena ZEN. V predmetnem postopku naj ne bi bilo sporno, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb nima hkrati elaborata za vpis zemljišča pod stavbo. Pri obravnavanju zahteve za vpis stavbe v kataster stavb se istočasno preverja tudi evidentiranost zemljišča pod stavbo. Stališče sodišča, da je garažni objekt povezan s parcelo št. 1047/10 k.o. X, tako nima nobene podlage. Poleg tega omenjeno sodišče tudi nima pooblastila za ugotavljanje in odločanje o povezanosti objekta in zemljišča. Nadalje ne drži navedba sodišča, da je stavba št. 000 na naslovu T., saj je iz javnih evidenc GURS razvidno, da na tem naslovu ni objektov, kar pomeni, da je naslov T neobstoječ. Zahteve za določitev hišne številke, kot jo predvideva drugi odstavek 83. člena ZEN, pa tekom dosedanjega postopka ni predložil nihče. Obe navedeni pomanjkljivosti naj bi pomenile, da elaborat geodetske meritve Geodetskega podjetja G. d.o.o. ni primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, kot je to očitno napačno v svojem vmesnem sklepu ugotovilo sodišče. Pritožnik se v nadaljevanju sklicuje na sedmi odstavek 23.a člena ZVEtL, iz katerega izhaja, da je udeležencem upravnega postopka pred GURS odvzeta pravica do popolnega pravnega sredstva zoper odločbe, če se upravni postopek vodi na podlagi sodnega postopka vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL. Domneva namreč se, da je pravica do pritožbe zagotovljena v predmetnem postopku (v skladu s šestim odstavkom 23.a člena ZVEtL). Vendar pa te pravice ob dejstvu, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do nobene navedbe nasprotnega udeleženca, ni oziroma je izvotljena. Zato v tem postopku ni bil deležen poštene obravnave. Pritožnik prav tako poudarja, da zapisnik naroka naslovnega sodišča ni zapisnik obravnave razgrnitve elaborata, kot ga predvideva ZEN. Sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primerni in strokovni podlagi za izvedbo katastrskega vpisa, saj gre za odločanje, ki je v izrecni pristojnosti GURS. Sodišče je v izpodbijanem sklepu GURS ob sklicevanju na določbo 23.a člena ZVEtL naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb. Omenjena določba res nalaga, da se zadeve, v katerih je bil predlog vložen do 31.12.2013, rešujejo prednostno, kar pa ne pomeni, da lahko sodišče drugim državnim organom nalaga, na kakšen način bodo reševali zadeve. Ta določba se uporablja le za sodišča in za sodne postopke, ne pa za postopke, ki se vodijo na GURS. Takšna zahteva sodišča zato presega njegovo stvarno pristojnost in posega v samostojnost upravnega organa. Iz določil ZEN tudi izhaja, da sodišče napačno razume, kdo je upravičena stranka v upravnem postopku. Sodišče namreč ne more biti stranka v takšnem postopku oziroma ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega lastnika. ZVEtL mu ne daje nobenega pooblastila, da v postopku vzpostavljanja etažne lastnine zastopa poslovno popolnoma sposobnega zemljiškoknjižnega lastnika. Sodišče poskuša celoten sklep utemeljiti na določbah ZVEtL. Pri tem naj bi spregledalo, da nepravdni postopek po omenjenem zakonu ne pomeni, da lahko sodišče prosto razpolaga s predmetnim zahtevkom, prav tako omenjeni zakon ne spreminja temeljnih načel civilnega prava. Določbe ZVEtL ne morejo zaobiti niti neposredno učinkujočih določb Ustave Republike Slovenije, ki v svojem 33. in 69. členu varuje lastninsko pravico.

3. Predlagatelj je v odgovoru pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ne drži pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pripomb, ki jih je glede elaborata geodetske meritve (izvedenca) geodetskega podjetja G. d.o.o. (v nadaljevanju elaborat) v svojih vlogah z dne 20.2.2013 ter z dne 12.3.2013 podal nasprotni udeleženec. V obeh omenjenih vlogah podane pripombe so z vidika (vprašanja) primernosti predmetnega elaborata kot ustrezne strokovne podlage za izvedbo katastrskega vpisa nerelevantne oziroma očitno neutemeljene. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravičeno navedlo (in se torej s tem opredelilo do pripomb), da nasprotni udeleženec glede strokovne (ne)primernosti elaborata ni podal tehtnih razlogov. Posledično tako ne držijo niti pritožbeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do sodnega varstva, da mu je bila odvzeta pravica do pritožbe oziroma da ni bil deležen poštene obravnave. Ni moč slediti niti pritožbeni navedbi, češ da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je parcela 1047/10 k.o. X evidentirana v zemljiškem katastru kot zemljišče pod stavbo, napačna. Kot prvo, sodišče prve stopnje takšne ugotovitve v izpodbijanem sklepu ni podalo. Bistveno pa je, da je omenjena parcela (1) v zemljiškem katastru vpisana, kar je razvidno iz v postopku izdelanega elaborata (2). To je bilo na naroku dne 15.3.2013 s strani U. R. (ki je pristopil za omenjeno podjetje) nato izrecno ponovno potrjeno. Iz tega istega razloga je nadalje zmotno pritožbeno navajanje, da bi moral imeti predmetni elaborat za vpis stavbe v kataster stavb hkrati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo in v zvezi s tem sklicevanje na določbe 23.a člena ZVEtL (3) ter 64. in 83. člena ZEN (4). Ker je parcela št. 1047/10 k.o. X že vpisana (evidentirana) v zemljiškem katastru, izdelava elaborata za njen vpis (evidentiranje) ni potrebna.

6. Napačno je pritožbeno naziranje, da sodišče prve stopnje nima „pooblastila“ za ugotavljanje in odločanje o povezanosti objekta in zemljišča. Vprašanje omenjene povezanosti predstavlja v postopku, kot je predmetni, pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj je sodišče prve stopnje seveda dolžno ugotavljati. In kot je bilo predhodno poudarjeno (razvidno pa je to iz ugotovitev v postopku postavljenega izvedenca geodetske stroke), ta povezanost v konkretnem primeru obstaja. Neizkazana ter v nasprotju z ugotovitvami postavljenega izvedenca geodetske stroke in sodišča prve stopnje je tudi trditev, da naj bi bil naslov T. (na katerem naj bi se nahajala stavba št. 000 k.o. X) neobstoječ. Tem pritožbenim trditvam (kot tudi, da bi bilo potrebno podati zahtevo za določitev hišne številke v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZEN) zato ni moč slediti. Posledično je neutemeljen tudi zaključek, da predmetni elaborat ni primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Okoliščina, kako je sodišče prve stopnje poimenovalo narok na kraju samem z dne 15.3.2013 oziroma o njem napravljen zapisnik, je nerelevantna. Na kakšen način naj bi navedba sodišča prve stopnje, da naj bi bil narok namenjen razgrnitvi predmetnega elaborata, vplivala na pravilnost (zakonitost) izpodbijanega sklepa, ni razvidno niti v ničemer pojasnjeno. Zmotno je tudi stališče, da sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o primernost (strokovnosti) podlage za izvedbo katastrskega vpisa (češ da naj bi bilo to odločanje v izrecni pristojnosti GURS). Iz določbe šestega odstavka 23.a člena ZVEtL namreč jasno izhaja prav to, in sicer da je sodišče dolžno ugotoviti, ali določen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa.

7. V skladu s 3. točko prvega odstavka 23. člena ZVEtL lahko sodišče (kot je to storilo tudi v izpodbijanem sklepu) od pristojnega upravnega organa zahteva izvedbo katastrskega vpisa (v katastru stavb ali zemljiškem katastru). Z ozirom na določbo 32.a člena ZVEtL pa lahko (kot je to prav tako ustrezno obrazložilo že sodišče prve stopnje) od upravnega organa zahteva, da to izvede prioritetno. Da mu to lahko naloži, je povsem razumljivo, saj postopkov po ZVEtL-u v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče speljati hitro oziroma prednostno (kot to zahteva 32.a člen ZVEtL). Pritožbene navedbe, češ da naj bi se predmetne določbe ZVEtL-a uporabljale le za sodišča oziroma sodne postopke (ne pa tudi za postopke, ki se vodijo na GURS), kot tudi, da naj bi s tem sodišče poseglo v stvarno pristojnost (samostojnost) upravnega organa ter da naj bi samo nastopalo kot stranka v upravnem postopku, so ne samo pavšalne, ampak iz predhodno omenjenih razlogov tudi sicer neutemeljene. V pritožbi ni ustrezno konkretno pojasnjeno (niti sicer razvidno), od kod naj bi izhajalo, da si sodišče prve stopnje „jemlje položaj stranke v upravnem postopku.“ (5) Postopanje sodišča v skladu z zakonom oziroma ob upoštevanju tega, kar mu nalaga ZVEtL, tudi približno ne more biti podlaga za tak (pretiran) zaključek. Podobno brezpredmetno, pavšalno in nejasno (z vidika konkretnega primera) je tudi pritožbeno navajanje, češ da postopek, ki teče po določbah ZVEtL-a, ne pomeni, da lahko sodišče prosto „razpolaga z zahtevkom“, ter poudarjanje, da ZVEtL ne spreminja temeljnih načel civilnega prava oziroma določb Ustave Republike Slovenije (ki varujejo lastninsko pravico). S čim naj bi sodišče prve stopnje zgolj z upoštevanjem določb ZVEtL-a in izdajo predmetnega vmesnega sklepa (katerega namen je le izvedba za vzpostavitev etažne lastnine potrebnih katastrskih vpisov) poseglo v ustavne določbe glede lastninske pravice in temeljna načela civilnega prava, ni razvidno, pritožnik pa tega tudi ne zna (konkretno) pojasniti.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani vmesni sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (164. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Na oziroma pod katero se nahaja stavba št. 000 k.o. X. (2) Glej rubriko Podatki o parcelah na strani 1 elaborata.

(3) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011. (4) Zakon o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006, s kasnejšimi spremembami.

(5) Oziroma „pooblaščenca“ zemljiško-knjižnega lastnika.