Jedro

Pravilen je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku naložil, da povrne Republiki Sloveniji znesek 476,54 EUR, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, v v sklepu navedenem roku in na tam naveden račun. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1307/2015 z dne 5. 11. 2015 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in nato sestave vseh potrebnih vlog pred sodiščem prve stopnje v postopku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. P 145/2015. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana odvetniku A.A., temu pa so bili za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi sklepa Bpp 1307/2015 z dne 6. 12. 2016 v zvezi s sklepom Bpp 1307/2015 z dne 16. 12. 2016 odmerjeni in plačani stroški v višini 476,54 EUR. V zadevi je bilo odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 145/2015 z dne 16. 1. 2017, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 8. 2. 2017, in s katero je bil zavrnjen tako primarni kot podredni zahtevek upravičenca do brezplačne pravne pomoči, upravičenec pa je bil toženima strankama dolžan povrniti tudi stroške pravdnega postopka.

2. Ker upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega mu je bila ta dodeljena, ni uspel, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preveril ali se je premoženjsko oziroma finančno stanje upravičenca spremenilo. Pri tem je ugotovil, da se je le-to spremenilo, saj je tožnik od 12. 5. 2015 zaposlen pri B. ter je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem ugotavljanja izpolnjevanja subjektivnega pogoja prejel plačo v skupnem neto znesku v višini 3.100,54 EUR. Partnerka prosilca je v enakem obdobju prejela s strani delodajalca C. plačo v skupnem neto znesku 3.653,53 EUR. Za mladoletnega D.D. je upravičenec dolžan plačevati preživnino v višini 84,05 EUR mesečno, za E.E. pa preživnino v višini 102,30 EUR mesečno. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da znaša v obdobju zadnjih treh mesecev povprečni mesečni dohodek upravičenca in njegovih družinskih članov, upoštevajoč plače, ki sta jih prejela upravičenec in njegova partnerka, kot tudi preživnino, ki jo je dolžan plačevati upravičenec, 688,34 EUR in s tem prejema dohodek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ta pa na dan odločanja o izpolnjevanju pogojev v skladu z 49. členom ZBPP znaša 585,12 EUR. Glede na to je tožnik v skladu z določilom 49. člena ZBPP dolžan povrniti stroške nastale v zvezi z dodeljeno pravno pomočjo.

3. Tožnik z vloženo tožbo izpodbija takšno odločitev in navaja, da je napačen zaključek, da je F.F. njegova partnerka in torej družina, ter da si med seboj finančno pomagata. To ne drži, saj on trenutno le živi na tem naslovu, z F.F. pa nista partnerja ampak le prijateljujeta. On je podnajemnik v ločenem gospodinjstvu. Ima pa na istem naslovu kot navedena prijavljen stalni naslov, saj tega nekje mora imeti. Ker nista partnerja, tudi njunih prihodkov ni mogoče združevati. S tem se mu še poslabšuje njegov socialni položaj, ki je že tako težak, saj mora plačevati še dve preživnini. Glede na to meni, da je treba vse ponovno preračunati, saj ne presega cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je kot družinske člane tožnika upoštevala F.F. in njenega sina, ker navedena živita na istem naslovu in v istem stanovanju kot prosilec, razen tega pa sta tako tožnik kot tudi F.F. tekom pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici št. P 145/2015, za katerega je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, izpovedovala, da sta partnerja. Iz njunih izpovedb pa izhaja, da tožnik F.F. priznava kot partnerko, ko mu je bilo to tekom pravdnega postopka v korist, sedaj pa to zanika. Razen tega pa je treba pri tem upoštevati tudi, da kolikor F.F. in njen sin nista družinska člana tožnika, tožnik, ob upoštevanju plačanih preživninskih obveznosti, še bolj presega zakonsko določen cenzus, ki v tem primeru znaša 846,71 EUR. Glede na to tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev temelji na 49. členu ZBPP, po katerem je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in bi zmogel delno ali v celoti povrniti brezobrestno stroške, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. 7. Po presoji sodišča je bila citirana zakonska določba v zadevi pravilno uporabljena. Pravilen je zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da so se tožnikove premoženjske razmere v relevantnem obdobju toliko izboljšale, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka v relevantnem obdobju znaša 292,56 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od 1. 7 2016), dvakratnik tega zneska pa 585,12 EUR.

8. Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da lastni dohodek tožnikove družine znaša 688,34 EUR in torej presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Kot lastni dohodek družine se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge oziroma ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev (drugi odstavek 20. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre). Pri tem je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo plačuje tožnik svojima otrokoma, in za ta znesek zmanjšal znesek lastnega dohodka (14. člen ZSVarPre). Tožnikov upoštevni mesečni dohodek tako znaša 847,16 EUR (od mesečnega zneska 1.033,51 EUR odšteta zneska preživnine 84,05 EUR in 102,30 EUR), prihodek partnerke pa 1.217,84 EUR. Skupaj ta zneska znašata 2.065,00 EUR, kar na družinskega člana tričlanske družine pomeni 688,33 EUR.

9. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja tudi pravilno upošteval partnerko in njenega otroka kot družinskega člana. Kar zadeva tožbene navedbe, da tega ne bi smel storiti, pa sodišče ugotavlja, da si tožnik s takšno trditvijo, tudi če bi se izkazala za resnično, svojega položaja ne more izboljšati, saj bi bil v tem primeru njegov lastni dohodek (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre) še višji. Upoštevajoč plačano preživnino bi znašal 847,16 EUR, in bi torej tudi v tem primeru (še bolj) presegel višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).