Jedro

Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda.

Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Center za socialno delo (CSD) je podal predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu A. A., rojen ... 2022, in B. A., rojena ....2025, staršema (nasprotna udeleženca) in izrek ukrepa trajnejšega značaja - namestitev A. A. in B. A. v rejniško družino. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 1. 2025 predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo: A. A. in B. A. je začasno odvzelo nasprotnima udeležencema in ju namestilo v krizni center ter odločilo, da se stiki med nasprotnima udeležencema in otrokoma začasno ukinejo. Ugovora zoper sklep ni bilo, tako da je 14. 2. 2025 postal pravnomočen. Nasprotna udeleženca sta, ko sta pridobila brezplačno pravno pomoč, vložila odgovor na predlog za izrek ukrepa trajnejšega značaja in predlagala, naj sodišče z začasno odredbo omogoči izvajanje s strani CSD nadzorovanih stikov z odvzetima otrokoma.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev za izdajo začasne odredbe, po kateri bi z otrokoma enkrat na teden imela nadzorovane stike na CSD.

3.Pritožujeta se nasprotna udeleženca po odvetniku, uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4.Otroka že od januarja 2025 nimata stikov s staršema. Gre za odtujevanje otrok, ki povzroča hudo stisko otrokoma in staršema. Sodišče ni razpisalo še nobenega naroka, nič ne naredi za hitro postopanje v tej nujni zadevi. Pred odločitvijo glede začasne odredbe bi moralo razpisati narok in izvesti nujno potrebne dokaze. Nasprotna udeleženca nimata končane niti osnovne šole in sta slabo komunikacijsko opremljena, zato sta zamudila rok za pravno sredstvo zoper sklep o odvzemu otrok. Sta pa kljub temu starša in imata pravico do stikov z otrokoma ter obratno. Očitki o neprimernem vedenju nasprotnih udeležencev do predlagatelja še ne pomenijo ogrožanja otrok. Starša sta razburjena zaradi odvzema otrok. Prepoved stikov nasprotuje temeljnim načelom Družinskega zakonika (DZ) in nedopustno posega v ustavno zagotovljene pravice otrok, staršev in družine. Stik otrok s starši je nedvomno v korist otrok. Sedanje stanje je neustavno in protipravno, saj obstajajo možnosti in instrumenti, da se vzdržuje vsaj minimalen, nujno potreben stik in povezanost otrok s staršema. Zaradi popolnega odvzema pravice do stikov s staršema sta otroka ogrožena. Sodišče nima razlogov, da otrokoma ne dopusti možnosti stikov s staršema na način, da bo za otroka varno poskrbljeno, to je pod nadzorom CSD. Spregled in preziranje stikov ni v korist otrok, pač pa je za njiju ogrožajoče, posebno še v konkretnem primeru, ko razlogi za odvzem niso bili v nasilju nad otrokoma, temveč očitek slabih starševskih kapacitet pri mami. S starševskimi zmožnostmi očeta se sodišče in predlagatelj niti nista ukvarjala. Nedopustno je, da sodišče ni kritično premislilo, ali obstoje možnosti za minimalno ohranjanje stikov otrok s staršema.

5.Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Postopek v zvezi z odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sicer potekati hitro in v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, vendar pa to ne pomeni, da sodišču ni treba ugotoviti vseh za začasno odločitev relevantnih dejstev. Pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah je z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda1.

8.V obravnavani zadevi otroka in starša na podlagi začasne odredbe, katere utemeljenost se ni preizkušala v ugovornem postopku2, že več mesecev nimajo nobenih stikov. Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.

9.Nasprotna udeleženca sta v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagala svoje zaslišanje in pridobitev poročila o stanju otrok, sodišče prve stopnje pa je pri odločitvi o predlagani začasni odredbi upoštevalo le poročilo predlagatelja, in to brez preverjanja v poročilu navedenih dejstev. Pri tem se je sklicevalo na 108. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem imajo pisanja CSD tako dokazno težo, kot jo imajo izpovedbe prič, ki imajo posebno strokovno znanje o dejstvih, o katerih izpovedujejo. Tako kot druge odločilne dokaze, je treba tudi izpovedbe izvedenih prič dokazno oceniti oziroma preveriti. To je še posebej pomembno v primeru, ko je CSD predlagatelj postopka; sodišče mora utemeljenost njegovih mnenj in poročil kritično presoditi3.

10.Pravica do družinskega življenja iz prvega odstavka 54. člena Ustave RS (URS) v zvezi z ustavnimi procesnimi jamstvi iz 22. člena URS je v okoliščinah obravnavanega primera terjala od sodišča, da pred odločitvijo o predlogu staršev za izdajo začasne odredbe o stikih v nadzorovanem okolju izvede vsaj tiste dokaze, ki sta jih v dokazovanje svojih trditev o ogroženosti otrok, ker nimajo stikov, predlagala nasprotna udeleženca. Moralo bi, kot pravilno opozarja pritožba, razpisati narok in nasprotnima udeležencema, ki sta predlagala svoje zaslišanje, omogočiti dokazovanje njunih trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe. Podana je v pritožbi smiselno uveljavljana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče je zato pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje nasprotnima udeležencema dati možnost izjaviti se o mnenju CSD4 ter izvesti tiste in toliko dokazov, da bo lahko ugotovilo za odločitev o možnosti začasnih stikov nasprotnih udeležencev z otrokoma relevantna dejstva. Pri tem ni vezano le na dokazne predloge udeležencev postopka, saj mora v postopku za varstvo koristi otrok po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravni interesi in pravice otrok (drugi odstavek 6. člena ZNP-1), torej lahko dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti. Za primer, da se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da si interesi otrok in nasprotnih udeležencev nasprotujejo, višje sodišče opozarja na določilo petega odstavka 45. člena ZNP-1 (sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika).

12.Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.

-------------------------------

1M. Čujovič v: Komentar Družinskega zakonika (red. B. Novak), Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 486.

2V postopku za izdajo začasne odredbe pride do kontradiktornega postopka le, če je vložen ugovor zoper izdano začasno odredbo.

3Prim. sklep VSL IV Cp 872/2024 z dne 31. 5. 2024.

4Pritožbeno sodišče pripominja, da je bil odgovor predlagatelja na predlog nasprotnih udeležencev za izdajo začasne odredbe pooblaščencu nasprotnih udeležencev vročen 2. 6. 2025, to je po izdaji izpodbijanega sklepa.