24. 5. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude politične stranke Stranka enakopravnih dežel (SED), Ljubljana, ki jo zastopa predsednik Jožef Arh, na seji 24. maja 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 43. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 91/11), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 91/11), Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11) in Zakona o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 91/11) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedene predpise. Drugemu odstavku 43. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) očita neskladje z načelom enakosti iz 14. člena Ustave, ker naj bi neutemeljeno razlikoval med parlamentarnimi in zunajparlamentarnimi strankami, ter s 15. členom Ustave. Drugi izpodbijani zakoni naj bi bili v neskladju s 3. in 44. členom Ustave, ker jih je Državni zbor sprejel potem, ko ga je predsednik republike 21. 10. 2011 razpustil, in po izredno kratkem postopku brez ustrezne javne razprave.

2.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju.

3.Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-23/12 z dne 5. 4. 2012 (Uradni list RS, št. 30/12) že odločilo o ustavnopravnih vprašanjih, ki so vsebina pobude. Ugotovilo je, da Državni zbor s tem, ko je po sprejetju akta predsednika republike, s katerim je ta razpustil Državni zbor in razpisal nove volitve, na podlagi drugega odstavka 91. člena Ustave na zahtevo Državnega sveta ponovno odločal o izpodbijanih zakonih, ni prekoračil svojih ustavnih pristojnosti. Zato izpodbijani zakoni niso v neskladju z drugim odstavkom 3. člena, s 85. in 86. členom, z drugim odstavkom 91. člena in s prvim odstavkom 117. člena Ustave. Pobudnica zatrjuje tudi neskladje izpodbijanih zakonov s 44. členom Ustave, ker naj bi bili sprejeti po skrajšanem postopku. S to navedbo pobudnica ne more utemeljiti zatrjevane protiustavnosti, saj pravna narava postopka sprejemanja zakona sama po sebi še ne pomeni, da je bil zakon sprejet po protiustavnem postopku. V odločbi št. U-I-336/96 z dne 4. 3. 1999 (Uradni list RS, 22/99, in OdlUS VIII, 43) pa je Ustavno sodišče glede 43. člena ZVDZ ugotovilo, da je razlikovanje med težo podpisa podpore poslanca in volivca stvarno utemeljeno z legitimnimi razlogi, saj se poslanci Državnega zbora izvolijo na neposrednih in splošnih volitvah, zato je mogoče – ne glede na volilni sistem, po katerem se izvolijo – šteti, da uživajo podporo znatnega dela volilnega telesa. Zato zakonodajalec utemeljeno drugače obravnava težo podpisa podpore poslanca in volivca.[1] Glede na to očitek o neskladju drugega odstavka 43. člena ZVDZ z drugim odstavkom 14. člena Ustave ni utemeljen. Očitek pobudnice o neskladju te določbe s 15. členom Ustave pa je pavšalen, zato pobudnica z njim ne more utemeljiti zatrjevane protiustavnosti.

4.Ker po oceni Ustavnega sodišča pobudnica ne navaja razlogov, ki ne bi bili upoštevani že pri prejšnjih odločanjih o istih vprašanjih, niti ne odpira novih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrnilo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep glede ZVDZ je sprejelo soglasno, v preostalem delu pa s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Deisinger in Zobec.

mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik

[1] Primerjaj tudi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-220/97 z dne 29. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 70/97, in OdlUS VI, 137).