Jedro

Iz datuma odločbe, ki je bila izdana 8. 4. 2011, izhaja, da gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki v času odločanja na prvi stopnji (21. 2. 2011), niti v času odločanja na drugi stopnji (28. 3. 2011) še ni obstajal, zato ga sodišče glede na 52. člen ZUS-1 ne more upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Kranj, Inšpekcijska pisarna ..., je tožnici z odločbo št. 06122-417/2011 z dne 21. 2. 2011 prepovedal uporabljati športno dvorano ..., zgrajen na podlagi gradbenih dovoljenj št. 351-286/97 z dne 25. 7. 1997 in št. 351-62/2009 z dne 9. 7. 2009, ki ju je izdala Upravna enota Jesenice, na zemljišču s parc. št. 717/2, 717/4, 717/5, 717/6, 720/3, 720/4, 791, 715, 716 in 708, vse k.o. ..., razen prostorov fitnes centra v drugem in gostinskega lokala v prvem nadstropju zahodnega dela športne dvorane. Izpodbijano odločbo je upravni organ izdal na podlagi 3. točke 1. odstavka 150. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da pristojni gradbeni inšpektor prepove uporabo objekta, ki se uporablja brez uporabnega dovoljenja.

V obrazložitvi navaja, da športna dvorana ..., ki je bila zgrajena na podlagi navedenih gradbenih dovoljenj, nima uporabnega dovoljenja, razen prostorov fitnes centra v drugem in gostinskega lokala v prvem nadstropju zahodnega dela športne dvorane, kar je inšpektorica ugotovila pri preverjanju podatkov na Upravni enoti Jesenice. Kljub temu pa se je naveden objekt uporabljal, kar je razvidno iz neposrednega televizijskega prenosa hokejske tekme iz Športne dvorane ... z dne 16. 2. 2011 in iz objavljenih fotografij v medijih, iz katerih je razvidno, da so bili v času tekme na vzhodni tribuni novozgrajenega prizidka gledalci. Za tekmo so se prodajale tudi vstopnice za novozgrajeno vzhodno tribuno, kar je razvidno iz vstopnice, ki je priložena zapisniku z dne 16. 2. 2011. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 0612-139/2011/2 z dne 28. 3. 2011 zavrnilo pritožbo tožnice. V obrazložitvi povzema ugotovitve prvostopenjskega organa in ugotavlja, da je odločil pravilno in zakonito. V zvezi s tožničinimi navedbami, ki se nanašajo na nepravilno vodenje inšpekcijskega postopka s sklicevanjem na nujne ukrepe v javnem interesu odgovarja, da se v skladu s 1. odstavkom 146. člena ZGO-1 vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da je za navedene posege pridobila vsa potrebna dovoljenja. Iz odločbe št. 351-306/63-6 z dne 24. 12. 1965 je razvidno, da je bilo za že izvršena gradbena in obrtniška dela na prednapeti drsalni plošči in južni tribuni na igrišču za hokej izdano uporabno dovoljenje. Za gostinski objekt v zahodnem delu dvorane v prvem nadstropju je bilo izdano potrdilo št. 351-186/2005 z dne 28. 9. 2009, iz katerega izhaja, da je izdano uporabno dovoljenje po zakonu, medtem ko je bilo za ureditev prostorov ter spremembo namembnosti za fitnes center v drugem nadstropju zahodnega dela dvorane uporabno dovoljenje pridobljeno dne 23. 4. 2003. Dne 8. 4. 2011 je Upravna enota Jesenice izdala uporabno dovoljenje za legalizacijo in spremembo namembnosti posameznih delov športne hale ..., programsko dopolnitev objekta z manjkajočimi prostori oziroma napravami za javno in interno uporabo na zemljiščih s parcelami s parc. št. 717/5 in 717/2, obe k.o. ..., kar obsega gradbena, obrtniška in instalacijska dela, to je adaptacijo severne tribune, južne tribune, zahodnega dela ter zgornje medetaže v zahodnem delu objekta. Pripominja še, da hokejska dvorana, objekt, ki je predmet izpodbijane odločbe, stoji na parcelah št. 717/5 in 717/2, obe k.o. ..., in ne na vseh parcelnih številkah, ki so navedene v izreku inšpekcijske odločbe. Ker ima Športna hala ... vsa ustrezna uporabna dovoljenja, je potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Meni, da ni bilo podanih nujnih ukrepov v javnem interesu, zaradi katerih lahko pristojne inšpekcijske službe izdajo upravno odločbo po skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. Poleg tega ni izkazan javni interes za zaprtje dvorane. Predlaga, da sodišče tožbenemu zahtevku ugodi ter odločbo tožene stranke odpravi in postopek ustavi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je imela tožnica v času izdaje izpodbijane odločbe za uporabo predmetnega objekta uporabno dovoljenje, kot to zatrjuje sama v tožbi, ali ne.

Tožnica svojo tožbeno navedbo, da ima za uporabo predmetnega objekta uporabno dovoljenje, dokazuje z odločbami opr. št. 351-306/63-6 z dne 24. 12. 1965, potrdilom opr. št. 351-186/2005 z dne 28. 9. 2005, odločbo opr. št. 351-849/01 z dne 23. 4. 2003 in odločbo opr. št. 351-50/2011-14 z dne 8. 4. 2011. Ker se potrdilo opr. št. 351-186/2005 z dne 28. 9. 2005 in odločba opr. št. 351-849/01 z dne 23. 4. 2003 nanašata na gostinski lokal in fitnes center, na katera se izpodbijana odločba ne nanaša, na drugačno odločitev v tej zadevi ne moreta vplivati.

Po 52. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

Ker že iz datuma odločbe opr. št. 351-50/2011-14, ki je bila izdana 8. 4. 2011, na katero se sklicuje tožnica v tožbi izhaja, da gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki v času odločanja na prvi stopnji (21. 2. 2011), niti v času odločanja na drugi stopnji (28. 3. 2011) še ni obstajal, ga sodišče glede na citirani 52. člen ZUS-1 ne more upoštevati.

Ker niti iz izpodbijane, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, da bi se tožnik že v upravnem postopku skliceval na odločbo opr. št. 351-306/63-6 z dne 24. 12. 1965, na katero se sklicuje v tožbi in ker v tožbi ni obrazložil, zakaj tega ugovora ni navedel že v upravnem postopku, gre za nedovoljeno tožbeno novoto, zato se sodišče do njega ni opredeljevalo. Prav tako je tožbena novota tožbeni ugovor glede napačno navedenih parcelnih števil v izreku izpodbijane odločbe. Sicer pa sodišče pripominja, da če v zadevi ni sporno, na kateri objekt se izpodbijani ukrep nanaša, sama nedoslednost pri zapisu parcelnih številk v izreku ni takšna pomanjkljivost odločbe, zaradi katere je ne bi bilo mogoče izvršiti.

Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega upravnega organa celo izhaja, da je predstavnica tožnice na zaslišanju dne 14. 12. 2010 navedla, da tožnica uporabnega dovoljenja za prizidek še nima. Prav tako se tožnica ni sklicevala na navedeno odločbo v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega upravnega organa izhaja tudi neprerekana ugotovitev, da je bila Športna hala ... izvedena po letu 1970 preko obstoječe drsalne plošče, po tem po so bili izvedeni še drugi dovoljeni posegi, zato se uporabno dovoljenje iz leta 1965 sploh ne bi moglo nanašati na sporni objekt. V skladu s 1. odstavkom 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se odločbe lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Navedena zakonska določba daje podlago za odstop od procesnih jamstev, ki jih sicer zagotavlja ZUP, posebno v 1. odstavku 9. člena, ki določa, da je treba pred izdajo odločbe dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Zato zgolj dejstvo, da tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti, da se v zadevi izjavi, ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. Ob tem sodišče dodaja, da je tožnica imela možnost, da v tožbi zatrjevana dejstva uveljavlja že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, pa jih večinoma ni uveljavljala. Poleg tega gre za dejstva, ki glede na predhodno navedene razloge za odločitev niso pomembna, zato tudi odsotnost možnosti, da jih stranka navede že v postopku pred izdajo prvostopenjske odločbe, na pravilnost odločitve ni mogla vplivati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).