Jedro

Odločitev naslovnega sodišča v zadevi I U 1571/2021 ne vpliva na tožnikovo upravičenje do povrnitve stroškov zastopanja v upravnem postopku odvzema vozniškega dovoljenja, zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je organ prve stopnje o tožnikovem zahtevku v zvezi s tem odločil prenagljeno. Glede na ob izdaji izpodbijanega sklepa št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 relevantno dejansko stanje, to je, da se je z odločbo št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 upravni postopek, začet po uradni dolžnosti končal za tožnika neugodno (kar med strankama tega upravnega spora ni sporno), je po presoji sodišča organ prve stopnje na podlagi podlagi drugega odstavka 113. člena ZUP pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v upravnem sporu.

Izrek

I.Tožba zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 3716-94/2021/4-02411138 z dne 23. 12. 2021 se zavrže.

II.Tožba se v preostalem delu zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Organ prve stopnje Upravna enota Krško je s sklepom št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 na podlagi drugega odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, da se zavrne zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v postopku omejitve vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov za tožnika (I. točka izreka). Na podlagi prvega odstavka 118. člena ZUP je ugotovil, da pri izdaji sklepa stroški niso nastali (II. točka izreka).

2.Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, s katero je predlagal, naj pritožbeni organ (tožena stranka v tem upravnem sporu) izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi njegovi zahtevi za priznanje stroškov oziroma podrejeno, naj sklep razveljavi in vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je tudi, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

3.Organ druge stopnje Ministrstvo za infrastrukturo je z odločbo št. 3716-94/2021/4-02411138 z dne 23. 12. 2021 tožnikovo pritožbo in zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka na podlagi drugega odstavka 113. člena ZUP zavrnil (1. in 2. točka izreka).

Bistvene navedbe strank

4.V tožbi tožnik uvodoma navaja, da ni sporno, da je tožena stranka z odločbo št. 3716-94/2021/2-02411138 z dne 20. 9. 2021 sicer zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021, da pa je odpravila VI. točko izreka omenjene odločbe ter organu prve stopnje naložila, da odloči o stroških postopka s posebnim sklepom. Prav tako ni sporno, da je bil slednji izdan 14. 10. 2021 in da je bila z njim zahteva tožnika za povrnitev stroškov zavrnjena. Ker pa je tožnik zoper odločbi št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 in št. 3716-94/2021/2-02411138 z dne 20. 9. 2021 sprožil upravni spor, ki se pred naslovnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 1571/2021, je organ prve stopnje o stroških postopka s sklepom z dne 14. 10. 2021 po prepričanju tožnika odločil prenagljeno. Odločitev o stroških postopka je namreč v celoti odvisna od odločitve sodišča v navedeni zadevi, zato je organ prve stopnje odločil brez podlage za odločanje. Tožnik zato sodišču predlaga, da odpravi sklep organa prve stopnje št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 in odločbo tožene stranke št. 3716-94/2021/4-02411138 z dne 23. 12. 2021. Priglaša tudi stroške postopka v upravnem sporu.

5.Tožena stranka je predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Presoja sodišča

K I. točki izreka:

6.Tožba zoper odločbo organa druge stopnje št. 3716-94/2021/4-02411138 z dne 23. 12. 2021 ni dopustna.

7.V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta organa prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku, v skladu z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). To pomeni, da se v upravnem sporu lahko izpodbija le tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno odločitev. V obravnavanem primeru je tožnik, kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi organa druge stopnje

po pooblaščenem odvetniku vložil tožbo zoper odločbo organa prve stopnje in odločbo organa druge stopnje, ki je bila izdana na podlagi pravnega sredstva, ki ga je vložil tožnik in ne vsebuje odločitve o njegovi pravici.

8.Ob ugotovitvi, da odločba organa druge stopnje ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo v tem delu, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

K II. točki izreka:

9.V preostalem delu tožba ni utemeljena.

10.Po presoji sodišča je sklep organa prve stopnje pravilen in zakonit. Pravilni in skladni z zakonom so tudi njegovi razlogi, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje v celoti sklicuje. V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

11.Relevantno dejansko stanje v zadevi je nesporno (saj ga ne prereka nobena od strank; prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, oziroma tožnik sam v tožbi navaja, da je nesporno): Upravni postopek odvzema vozniškega dovoljenja, začet po uradni dolžnosti, se je z odločbo organa prve stopnje št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 končal za tožnika neugodno. Tožena stranka je z odločbo št. 3716-94/2021/2-02411138 z dne 20. 9. 2021 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje in zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ter organu prve stopnje naložila, da mora o stroških postopka odločiti s posebnim sklepom. Tožnik je priglasil stroške pravnega zastopanja v upravnem postopku in pritožbene stroške. Sporno je le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, in sicer, ali je organ prve stopnje pravilno uporabil določbo 113. člena ZUP, ko je s sklepom št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 (ki je bil potrjen z odločbo tožene stranke št. 3716-94/2021/4-02411138 z dne 23. 12. 2021) zavrnil zahtevek tožnika za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v upravnem postopku. Tožnik namreč meni, da bi moral organ prve stopnje pri odločanju o stroških pravnega zastopanja v upravnem postopku počakati na odločitev naslovnega sodišča v zadevi I U 1571/2021, katere predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe organa prve stopnje št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021.

12.V skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški v primeru, če se je postopek začet po uradni dolžnosti, končal za stranko neugodno, v breme stranke.

13.V obravnavanem primeru, kot že rečeno, ni dvoma o tem, da se je upravni postopek odvzema vozniškega dovoljenja, začet po uradni dolžnosti, končal za tožnika neugodno, saj je bila njegova pritožba zoper odločbo organa prve stopnje z odločbo tožene stranke zavrnjena.

14.Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je zahtevek za povrnitev stroškov postopka akcesorni zahtevek, ki v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari, saj je odvisen od uspeha stranke v postopku.

Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 7/2024 z dne 29. 1. 2025 (15. točka obrazložitve) se zakonitost odločbe organa prve stopnje presoja glede na pravno in dejansko stanje v času njene izdaje, na ta trenutek pa so vezane tudi časovne meje pravnomočnosti upravnega akta.

To pomeni, da je "končni uspeh stranke" oziroma "ugodnost zaključka postopka" z vidika pravice do povrnitve stroškov treba presojati glede na to, kakšna obveznost je oziroma bi bila zakonito naložena v trenutku izdaje upravnega akta organa prve stopnje. Če pride do prenehanja ali zmanjšanja strankine obveznosti zaradi dejstev, ki so nastala kasneje, to ne vpliva na njen končni uspeh, zato tudi ne bo upravičena do povrnitve stroškov postopka.

15.Ob upoštevanju navedenega odločitev naslovnega sodišča v zadevi I U 1571/2021 ne vpliva na tožnikovo upravičenje do povrnitve stroškov zastopanja v upravnem postopku odvzema vozniškega dovoljenja, zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je organ prve stopnje o tožnikovem zahtevku v zvezi s tem odločil prenagljeno. Glede na ob izdaji izpodbijanega sklepa št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 relevantno dejansko stanje, to je, da se je z odločbo št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 upravni postopek, začet po uradni dolžnosti končal za tožnika neugodno (kar med strankama tega upravnega spora ni sporno), je po presoji sodišča organ prve stopnje na podlagi podlagi drugega odstavka 113. člena ZUP pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v upravnem sporu.

16.Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in utemeljena na zakonu, tožba pa neutemeljena.

17.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Kot je sodišče namreč že pojasnilo, je med strankama sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (113. člena ZUP).

K III. točki izreka:

18.Tožnik od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1

Iz njega med drugim izhaja, da zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, dovoljeno pa je sprožiti upravni spor zoper sklep Upravne enote Krško št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 v zvezi s to odločbo.

2

Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 162/2008 z dne 23. 4. 2008, 5. odstavek in sodbo in sklep tega sodišča I U 1313/2013 z dne 26. 9. 2013, 10. odstavek in sklep I U 839/2015 z dne 29. 9. 2015, 5. odstavek.

3

Sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015, 12. točka obrazložitve, I Up 222/2017 z dne 7. 2. 2018, 6. točka obrazložitve in X Ips 7/2024 z dne 29. 1. 2025, 12. točka obrazložitve; glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča G 5/2000 z dne 17. 10. 2000.

4

Sodba Vrhovnega sodišča X Ips 928/2005 z dne 2. 4. 2009, 8. točka obrazložitve.

5

E. Kerševan v: M. Avbelj (ur.) in drugi: Komentar Ustave Republike Slovenije, del i: človekove pravice in svoboščine, Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana, 2019, str. 688.

6

M. Remic v: P. Kovač (ur.), E. Kerševan (ur.) in drugi, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), i. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 698.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 113, 113/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.