Jedro

V primeru večkratne odsvojitve nepremičnin ima prvi pridobitelj možnost vložiti tožbo tudi zoper drugega pridobitelja, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pri tem pa SPZ skupaj z ZZK-1 dajeta podlago za ustrezno oblikovanje tožbenih zahtevkov, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost določbi 243. člena ZZK-1. Tožba, ki je vložena po uveljavitvi novele ZZK-1C in s katero se od drugega pridobitelja zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je nesklepčna, saj bi morala biti vložena izbrisna tožba. V primeru zatrjevanja dobroverne posesti in izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, pa bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago in vložitvi ugotovitveno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnik v postavljenem roku ni sledil pozivu sodišča in ni dopolnil tožbe ter predloga za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je lastnik sporne nepremičnine od 14. 10. 2000 dalje, ko je sklenil kupoprodajno pogodbo s prodajalcema Z., ki sta mu istega dne tudi izročila sporno nepremičnino. Lastnik in posestnik kupljene nepremičnine je bil vse do konca leta 2010, zato predlaga, da sodišče naloži tožencu izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis že pridobljene lastninske pravice na nepremičninah s parc. št. 1150/52 in parc. št. 137/0-1, obe k. o. X, istočasno pa predlaga tudi izbrise vknjiženih hipotek in prepovedi odtujitve in obremenitve, ki so vpisane pri prej navedenih nepremičninah. Meni, da je tožba primerna za obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je tožnika v sklepu z dne 9. 12. 2013 pozvalo k dopolnitvi tožbe na način, da jasno opredeli, ali zahteva ugotovitev lastninske pravice in postavi ustrezen tožbeni zahtevek ter poda dejstva in predlaga dokaze v zvezi z doslej uveljavljenim tožbenim zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine in izbris vknjiženih hipotek ter prepovedi odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin. Hkrati je bil pozvan tudi k dopolnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Za dopolnitev mu je bil postavljen rok osmih dni, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice – zavrženje tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe – če pozivu v postavljenem roku ne bo sledil. Tožnik je sklep prejel 12. 12. 2013, vendar tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe v postavljenem roku ni dopolnil. Ker tožnik pozivu sodišča prve stopnje ni sledil, sta bila tožba in predlog za izdajo začasne odredbe, skladno z določbo 108. člena ZPP, pravilno zavržena.

5. Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja, da je bila predložena tožba primerna za obravnavo in v skladu s 180. členom ZPP. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik glede na uveljavljani tožbeni zahtevek ni podal ustrezne trditvene podlage. Tožnik namreč ni tožil prodajalcev nepremičnin (G. in A. Z.), čeprav odtujitev stvari, ki je predmet prodajne pogodbe, ne povzroči prenehanja pasivne stvarne legitimacije prodajalca. Tukaj so mišljeni primeri, ko prodajalec kupcu ne izstavi zemljiškoknjižnega dovolila, nato pa stvar odsvoji tretji osebi, tej tretji osebi izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, tako da ima tretja oseba lastninsko pravico tudi že vknjiženo v zemljiški knjigi. V primeru večkratne odsvojitve nepremičnin pa ima prvi pridobitelj možnost vložiti tožbo tudi zoper drugega pridobitelja, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Pri tem pa Stvarnopravni zakonik skupaj z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1C) dajeta podlago za ustrezno oblikovanje tožbenih zahtevkov, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti določbi 243. člena ZZK-1C. Tožba, ki je vložena po uveljavitvi novele ZZK-1C in s katero se od drugega pridobitelja zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je namreč nesklepčna, saj bi morala biti vložena izbrisna tožba. V primeru zatrjevanja dobroverne posesti in izvorne (originarne) pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, pa bi moral tožnik podati ustrezno trditveno podlago in vložitvi ugotovitveno tožbo.

6. Ker tožnik pozivu sodišča ni sledil in tožbe ter predloga za izdajo začasne odredbe v postavljenem roku ni dopolnil, ju je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo. Pritožba tožnika zato ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene uradoma upoštevane kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).