Jedro

Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1890/2013 z dne 30. 7. 2013 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se prošnja tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev predloga za obnovo postopka v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 290/99 z dne 14. 11. 2001 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 549/2002 z dne 3. 9. 2003, zavrne.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) dne 19. 6. 2013 prejel prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP za vložitev predloga za obnovo postopka v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 290/99 z dne 14. 11. 2001 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 549/2002 z dne 3. 9. 2003, ki ji je priložil odločbo Centra za socialno delo ... in obe navedeni sodbi.

Nato se sklicuje na 33. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in poudarja, da se BPP odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon in ki so urejeni v 11. do 24. členu ZBPP. Pri odločanju o dodelitvi BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za odobritev BPP (24. člen ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Nato pojasnjuje, da želi tožnik, kot sam navaja, dodelitev BPP za vložitev predloga za obnovo postopka glede obeh navedenih sodb, s katerima je bilo odločeno o delitvi premoženja, ki ga je tožnik ustvaril skupaj z bivšo ženo. Organ za BPP se nato sklicuje na 396. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da se obnova ne more več predlagati, če je od pravnomočnosti odločbe preteklo več kot pet let. Pri tem pa je kot izjema določen razlog po 2. točki prvega odstavka navedenega člena, ki je podan, če kateri od strank ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Tožnik v svoji vlogi sicer predlaga obnovo postopka prav iz navedenega razloga, vendar pa v njej, ob siceršnjem nestrinjanju s sodbo, ni pojasnil in ni navedel razlogov, zaradi katerih meni, da mu obravnavanje pred sodiščem ni bilo omogočeno. Ob tem pa tudi iz sodbe prve in druge stopnje ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja. Iz obeh sodb celo izhaja, da je tožnika zastopal odvetnik, kar kaže, da navedbe niso utemeljene. S tem je organ za BPP na podlagi navedenega smiselno zaključil, da ni realno pričakovati, da bi bil prosilec s predlogom za obnovo postopka uspešen.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo, ker meni, da je odločba napačna in nezakonita. Meni, da je upravičen do BPP zaradi svojega socialnega stanja. Navaja, da je žrtev postopka glede delitve premoženja, ustvarjenega v zakonski zvezi, in želi le, da se popravijo krivice. Nato navaja razloge, zaradi katerih je mnenja, da odločitev glede delitve premoženja ni pravilna. Opozarja na dejstva glede nakupa stanovanja. Ker je bil tožnik v hudi finančni stiski, tudi ni imel ustreznih zagovornikov. Navedeno pa še ne pomeni, da je bilo ravnanje dopustno, saj so mu vsi ti postopki pustili dolgoročne posledice. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v predpisih, ki jih v njej navaja tožena stranka. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče se zato nanjo sklicuje in razlogov ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na tožbene ugovore pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za obnovo postopka v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 290/99 z dne 14. 11. 2001 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 549/2002 z dne 3. 9. 2003. Sporno je, ali tožnik izpolnjuje t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki je v tem, ali obstoja določena verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo ustrezen končni rezultat glede na vsebino 24. člena ZBPP. Po določbi drugega odstavka omenjenega člena ZBPP se namreč šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Na navedeni pravni podlagi je tožena stranka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Ob nesporni ugotovitvi glede vsebine tožnikove vloge za dodelitev BPP sodišče pritrjuje odločitvi, da je pravna podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka določba 394. člena ZPP, in sicer 2. točka, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Glede na podatke upravnih spisov tudi po presoji sodišča niti iz vloge niti iz prilog niso razvidne okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja. Kot je navedel organ za BPP iz obeh sodb izhaja, da je tožnika zastopal odvetnik, izhaja pa tudi, da je bil v postopku tožnik zaslišan kot stranka. Na navedeni podlagi pa tudi sodišče ocenjuje, da niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni našlo in je tako izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.