Jedro

Če je zapustnik v oporoki določil katere stvari gredo posameznim oporočnim dedičem, je tako določilo v oporoki šteti kot razdelitev zapuščine. Na tako določilo zapustnika v oporoki je zapuščinsko sodišče vezano, če dediči ne sklenejo drugačnega sporazuma o razdelitvi zapuščine. Nepremičnine, za katere je oporočitelj določil, da jih deduje določen dedič, se v zemljiški knjigi vpišejo kot lastnina tega dediča, ne pa kot skupno premoženje vseh oporočnih sodedičev.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se sklep o dedovanju v točki III. izreka glede nepremičnin parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ..., k.o. ...

spremeni tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime J. M., roj. ..., H. ..., Ljubljana. V ostalem delu se pritožbi zavrneta in sklep o dedovanju v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine po pokojni M. J., za dediče na podlagi oporoke razglasilo zapustničino vnukinjo J. M. in zapustničinega vnuka R. J. ter odredilo, da se oporočna dediča pri nepremičninah parc. št. 528/1, 599/2 in 599/3 k.o. ... vknjiži kot skupno premoženje po nedoločenih deležih na oba oporočna dediča. Zavrnilo je predlog za postavitev skrbnika zapuščine.

Zoper sklep o dedovanju sta vložila pritožbo oba dediča. Predlagata, da se pri nepremičninah parc. št. 598/1 in 599/3 k.o. ... vknjiži lastninska pravica na dedinjo J. M.. Dedinja J. M. pa še navaja, da je zapustnica v oporoki določila, da sme J. M. deset let brezplačno uporabljati garažo, ki jo je sicer zapustila R. J. Meni, da je tudi to pravico vknjižiti v zemljiški knjigi. Glede parc. št. 599/2 k.o. ... je potrebno, da bi se oporoka realizirala, izvesti parcelacijo.

Parcelacijo bi moralo izvesti sodišče v zapuščinskem postopku.

Sodišče bi moralo postaviti skrbnika zapuščine, ki bi opravil parcelacijo parc. št. 599/2 k.o. ....

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Skupnost dedičev nastane s smrtjo zapustnika in preneha praviloma z delitvijo zapuščine med sodediče. Z delitvijo zapuščine dobi vsak dedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari ali pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo, dediči pa morajo dediščino še razdeliti. To lahko storijo že v zapuščinskem postopku, s sklenitvijo dogovora o razdelitvi zapuščine, ali pa kasneje, po določilih o razdelitvi skupne stvari. Takšnega delilnega dogovora pa sodedičem ni potrebno skleniti, če je zapustnik že z oporoko razdelil stvari tako, da posamezne stvari pripadajo posameznim oporočnim dedičem. Na določilo v oporoki, s katerim je oporočitelj določil, katere stvari pripadajo posameznim dedičem, je zapuščinsko sodišče vezano, če sodediči ne dosežejo drugačnega dogovora. V tem primeru je oporočitelj določil, da vse svoje premoženje zapušča vnukinji J. K., sedaj M., razen garaže, ki je pod stanovanjsko hišo sina S., ki jo zapušča vnuku R. (R. J.). Iz določila oporoke torej izhaja, da je dedinja vseh nepremičnin, razen garaže, J. M. To pa pomeni, da stvari, ki v celoti pripadajo v izključno last dedinji J. M., ni opredeliti kot skupno lastništvo oporočnih dedičev, ampak kot njeno izključno lastnino. Takšni sta nepremičnini parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ... k.o. ... Pritožbama je bilo zato v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime oporočne dedinje J. M. Glede parc. št. 599/2, vl. št. ... k.o. ..., pa je ugotoviti, da na tej nepremičnini stoji garaža, ki pripada dediču R. J. in druge nepremičnine, ki pripadajo dedinji J. M. Nepremičnino bo zato potrebno razdeliti. Ker dediča dogovora o razdelitvi v zapuščinskem postopku nista sklenila, je sodišče prve stopnje pravilno odredilo, da se pri tej nepremičnini vknjiži skupna lastnina po nedoločenih deležih na ime obeh dedičev. Zmotno je stališče pritožnice J. M., da bi parcelacijo parc. št. 599/2 moralo opraviti zapuščinsko sodišče. To je stvar delitve zapuščine, torej dedičev, ki bi se v okviru zapuščinskega postopka lahko dogovorila za razdelitev, ker se nista, bosta dogovor o razdelitvi zapuščine morala doseči izven zapuščinskega postopka. Ob razdelitvi zapuščine pa bosta tudi morala dogovoriti, ali J. M. gre vknjižba pravice desetletne brezplačne uporabe garaže v zemljiški knjigi ali ne.

Skrbnika zapuščine postavi sodišče, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, da skrbnik zapuščine zastopa dediče (141. člen Zakona o dedovanju). Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni razlogov za postavitev skrbnika zapuščine. Dediča sta znana, znano je tudi njuno prebivališče. Dediča tudi ne potrebujeta skrbnika zapuščine, da bi ju zastopal v drugih postopkih. Dogovor o razdelitvi zapuščine pa bosta morala dediča skleniti brez posredovanja skrbnika zapuščine. Neutemeljena je zato pritožbena navedba dedinje J. M., v delu, s katerim izpodbija zavrnitev predloga za postavitev skrbnika zapuščine.

V zapuščinskem postopku trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (174. člen Zakona o dedovanju).