Jedro

Ker je zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo vložil po poteku trimesečnega zakonskega roka, ki se tudi za vložitev zagovornikove zahteve za varstvo zakonitosti računa od dneva vročitve sodbe obsojencu ne pa zagovorniku, jo je Vrhovno sodišče kot prepozno zavrglo (2. odstavek 422. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega F.P. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Celju je F.P. (obsojenca) z uvodoma navedeno sodbo spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena v zvezi z 22. členom KZ (točka 1), kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ (točka 2) ter kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena KZ (točka 3). Za dejanje pod točko 1 mu je določilo kazen tri mesece zapora, za dejanje pod točko 2 pet mesecev zapora in za dejanje pod točko 3 štiri mesece zapora.

Preklicalo mu je tudi pogojni obsodbi, izrečeni s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19.12.2001 ter sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 23.5.2002, nato pa mu je na podlagi 3. odstavka 52. člena KZ, upoštevaje kazni osem mesecev in šest mesecev zapora iz pogojnih obsodb, ki sta bili preklicani ter kazni, določenih v izpodbijani sodbi, po določbah o steku izreklo enotno kazen dve leti in en mesec zapora. Višje sodišče v Celju je ob reševanju zagovornikove pritožbe izpodbijano sodbo spremenilo po uradni dolžnosti in mu ob upoštevanju sodb, navedenih v izreku odločbe, po določbah o steku izreklo enotno kazen šest let zapora, v katero mu je vštelo pripor in že prestane kazni.

Zoper navedeno pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik dne 26.1.2004 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti "zaradi zmotne uporabe materialnega prava" in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obsojencu "določi primerno nižjo enotno zaporno kazen".

Vrhovna državna tožilka specialistka A.M. je v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, menila, da je potrebno zahtevo za varstvo zakonitosti zavreči kot prepozno. Obsojencu je bila sodba Višjega sodišča v Celju vročena 22.10.2003, trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je začel teči 23.10.2003 in se je iztekel 23.1.2004. Ker je bil ta dan petek in je sodišče delalo, je zahteva za varstvo zakonitosti, ki je bila vložena priporočeno po pošti dne 26.1.2004, prepozna.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

V skladu z določbo 3. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo.

Iz povratnice na l. št. 51 izhaja, da je bila obsojencu pravnomočna sodba Višjega sodišča v Celju z dne 8.10.2003 vročena 22.10.2003. Rok za vložitev zahteve, ki je začel teči naslednji dan, je iztekel 23.1.2004 na petek, ko je sodišče delalo. Zagovornik pa je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil priporočeno po pošti v ponedeljek dne 26.1.2004, torej po poteku trimesečnega zakonskega roka, ki se tudi za vložitev zagovornikove zahteve za varstvo zakonitosti računa od dneva vročitve sodbe obsojencu, ne pa zagovorniku.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot prepozno (2. odstavek 422. člena ZKP).