Jedro

Zaradi različnih vzgojnih pristopov v eni in drugi družini v vlogo predlagateljice kot matere ni poseženo in njene ustavne pravice niso kršene. Zaradi drugačnega vzgojnega pristopa, ki so ga otroci deležni v očetovi družini, družinsko življenje predlagateljice in otrok v predlagateljičini družini ni okrnjeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (sodišče) zavrnilo predlog, da se sodba Okrožnega sodišča v ... IV P 000/2013 z dne 7. 2. 2014 v V. točki spremeni tako, da se doda za zadnjo alinejo besedilo: "oče A. A., roj. ..., je dolžan stike z otroci B. A., roj. ... 2006, C. A., roj. ... 2008 in D. A., roj. ... 2011, izvajati na način, da otroci ne prihajajo v noben stik z drugo nasprotno udeleženko E. E., roj. ..." (točka I.1. izreka), da se nasprotni udeleženki E. E. odvzame pravica do stikov z otroci B. A., C. A. in D. A. (točka I.2. Izreka) in da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljici plačati stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti (I.3. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2.Zoper odločitev o glavni stvari (I. točko izreka) ter glede odločitve o stroških postopka (III. točka izreka) se je pravočasno zaradi absolutne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, zaradi relativno bistvene kršitve 8. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila predlagateljica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje z navodilom, da dopolni dokazni postopek in izvede tudi dokaz z angažiranjem sodnega izvedenca klinične psihologije, zasliši strokovne delavce CSD F. F., G. G. in H. H. ter dopolni mnenje CSD.

Vztraja, da nasprotna udeleženca ogrožata korist otrok na način, da zanikata njeno materinsko vlogo in kot lik nadomestne matere krepita vlogo očetove nove partnerke, kar je v bistvenem potrdilo tudi prvo poročilo in mnenje CSD I., Enota J. z dne 18. 8. 2023. Sodišče je upoštevalo le pravico do družinskega življenja nasprotnih udeležencev, pravico do družinskega življenja predlagateljice, ki jo ima s svojimi tremi otroki, pa je prezrlo. S tem je poseglo v njeno pravico in pravico otrok do varstva družine po 53. členu Ustave RS ter v pravice in dolžnosti predlagateljice po 54. členu Ustave RS. Predlagateljici je z odločitvijo kot biološki materi, kateri so otroci zaupani v varstvo in vzgojo, de facto omejilo te pravice. Nasprotna udeleženka z otroki ravna kot s svojimi in predlagateljici prevzema ustavne pravice. Ker ni njihova biološka mati, pa pravo od nje zahteva zadržan pristop na področju skrbi, vzgoje in izobraževanja otrok. Nasprotna udeleženka izraža podcenjujoče pripombe do predlagateljičine vzgoje, do osebnih prepričanj in stališč predlagateljice in do njenih osebnih okoliščin. Pooblastilo nasprotnega udeleženca nasprotni udeleženki glede razdeljenih vlog, povezanih z otroki, je sama po sebi v nasprotju s 53. in 54. členom Ustave RS, saj lahko dasta takšno pooblastilo tretji osebi le oba starša skupaj.

Sodišče je spregledalo pomembno okoliščino, da želi druga nasprotna udeleženka predlagateljico kot mater izriniti in sama prevzeti vlogo matere ter predlagateljici kršilo pravico do izjave, ker njenih trditev ni vzelo na znanje in ji ni dopustilo, da jih dokazuje. Sodišče bi moralo postaviti sodnega izvedenca klinične psihologije, ki ga je predlagala, zato, da pojasni, ali je način funkcioniranja nasprotnih udeležencev ustrezen z vidika dolgoročne koristi otrok in tudi zaradi strokovne potrditve obstoja obsežnih (psiholoških) posledic, ki jih zaradi situacije trpijo otroci na osebnostnem razvoju. Sodišče je zmotno štelo, da je treba razčistiti le pravna vprašanja. Najprej bi moralo razčistiti dejansko stanje. V konkretni zadevi je to vprašanje koncepta nadomestne matere, psiholoških posledic na strani otrok in nenazadnje obstoja nasilja nad otroci, ki jih izčrpno izpostavlja trditvena podlaga predlagateljice. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov ji je bilo onemogočeno dokazovanje teh trditev, CSD pa bi moral mnenje tudi dopolniti in upoštevati stališča, ki sta jih ob zaslišanju izrazila nasprotna udeleženca. Sodišče lahko svojo odločitev opre na izjave otrok le, če so dane svobodno in brez vpliva drugih oseb. Zato bi moral izvedenec ugotavljati, ali je zatrjevana navezanost otrok na nasprotna udeleženca realna ali pa so izjave otrok zmanipulirane za potrebe nasprotnih udeležencev.

Izpodbijani sklep je odločilno obremenjen tudi z odsotnostjo dokazne ocene po metodi, ki jo predpisuje 8. člen ZPP. Sodišče sklep v ožji obrazložitvi gradi izključno na izpovedi nasprotnih udeležencev in izpovedi s floskulo označuje kot prepričljivi. Pri tem ne upošteva vsega procesnega gradiva, zlasti SMS sporočil nasprotnih udeležencev otrokom in predlagateljici ter mnenja CSD in kazenske sodbe o nasilju v družini ter načina funkcioniranja nasprotne udeleženke ob zaslišanju in ob zaslišanje predlagateljice. Opustitev dokazne ocene je sodišče vodilo do zmotnega zaključka, da se domet izvajanja upravičenj starševske skrbi nasprotnih udeležencev omejuje zgolj na čas izvajanja stikov in je v korist otrok.

3.Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca, predlagata, da se jo zavrne in priglašata stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče je v izpodbijanem sklepu podalo natančno in s prepričljivimi argumenti podprto dokazno oceno o tem, da nasprotna udeleženka s tem, ko sodeluje pri varstvu in vzgoji otrok predlagateljice in nasprotnega udeleženca, B. A., C. A. in D. A., ko so ti na stiku pri očetu, ni prevzela vloge matere predlagateljici in s tem ni ogrozila otrok in/ali jim povzročila škodo oziroma jih od matere odtujila. Center za socialno delo (CSD) ob obravnavanju v tem postopku zatrjevane problematike ogroženosti otrok ni zaznal in predloga predlagateljice ni podprl. Strokovni delavci CSD so o tem mnenje podali 18. 8. 2023 in ga še dne 26. 1. 2024 dopolnili. V okviru CSD je bil opravljen tudi psihološki pogovor z otroki. Poleg tega je z otroki neformalni razgovor opravila tudi razpravljajoča sodnica. Okoliščine, ki bi narekovale omejitev stikov očetu in odvzem stikov njegovi partnerki, niso bile ugotovljene. Sodišče tudi absolutno ni spregledalo, da nasprotna udeleženka ni mati B. A., C. A. in D. A., kot neutemeljeno trdi predlagateljica. Razlogi, da bi se poseglo v pravice, ki jih 141. člen Družinskega zakonika (DZ) daje staršem in otrokom tudi po oceni pritožbenega sodišča niso podani, prav tako ne razlogi, da bi se poseglo v pravico otrok, ki jo imajo na podlagi 142. člena DZ.

6.Predlagateljica zmotno meni, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče strokovnih delavcev CSD ni zaslišalo in ni postavilo izvedenca. Zaslišanje ni bilo potrebno, ker tudi po oceni pritožbenega sodišča mnenje CSD vsebuje vse relevantne podatke in opis okoliščin, ki so pomembni za predmetno odločitev. Tudi postavitev izvedenca klinične psihologije ni bila potrebna. V družinsko pravnih zadevah za odločitev sodišča praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Ima namreč bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca zato sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mu mnenje CSD ne zadostuje za odločitev. V obravnavani zadevi te potrebe ni in tudi pritožbeni razlogi za to ne dajejo osnove. Katera stališča nasprotnih udeležencev, ki sta jih izrazila ob zaslišanju, so takšna, da se sodišče o njih ne more izjasniti in bi se moral o njih izreči izvedenec, ni jasno in zato tudi ni potrebe, da bi sodišče o tem zahtevalo dopolnitev mnenja CSD.

7.Nobenega dvoma ni, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec, kljub temu, da sta se razšla, ostala starša B. A., C. A. in D. A. in sta primarno onadva odgovorna za njihovo vzgojo in razvoj. CSD je v mnenju z dne 18. 8. 2023 res zapisal, da morata starševsko pravico izvrševati oba starša in pri tem izpostavil, da se mora tega termina in pravice, ki mu je bila podeljena z rojstvom otrok, zavedati in jo izvrševati tudi oče ter je ne prelagati na nasprotno udeleženko. Vendar to ne pomeni, kot zmotno ocenjuje predlagateljica, da CSD pritrjuje njenemu stališču o prevzemu vloge matere s strani nasprotne udeleženke in o njenem zatrjevanem podrejenem položaju. CSD o stiski in negativnih posledicah za razvoj otrok zaradi ravnanj nasprotne udeleženke ne poroča. Predlagateljica napačno opredeli srž problema. Spregleda, da je CSD v mnenju poudaril, da imata starša opazne težave v komunikaciji, kar je glavna težava. Še vedno sta močno vpeta v ločitveni proces in urejanje družinskih razmerij po razhodu. Ta narava in kvaliteta trenutnega medsebojnega odnosa med staršema pa v družinsko skupnost v večji meri vnaša nestabilnost. Nestabilnost pa otrokom ni korist in starša s tem dobrih starševskih kapacitet ne izražata. Slaba komunikacija jima onemogoča, da skupaj sprejemata odločitve glede izvajanja vzgoje otrok. Za zagotovitev največje koristi otrok morata zato vzpostaviti in vzdrževati spoštljiv medsebojni odnos in vršiti konstruktivni dialog, brez prepirov.

8.Strokovnjaki CSD in sodnica niso zaznali, da bi bili otroci zmanipulirani in ne bi povedali tako, kot sami mislijo. Predlagateljica tudi v pritožbi ne naveden nobenega indica, ki bi kazal na kaj takega. Zaznano tudi ni bilo, da bi otroci do nasprotne udeleženke gojili strahospoštovanje. V kakšnih okoliščinah je bila nasprotna udeleženka prisotna na šolskih dejavnostih otrok, je bilo pojasnjeno, da bi se to vršilo tudi v nadaljevanju, pa ni zatrjevano. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka razčistilo vsa relevantna sporna dejstva, pravilno odgovorilo na ključna pravna vprašanja in sprejelo pravilno odločitev ter ni zagrešilo zatrjevanih kršitev iz 8. in 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navezanost otrok na očetovo novo partnerko in dober vklop v novo družino očeta ne pomeni, da je s tem nasprotna udeleženka stopila na meso predlagateljice in s tem škodila otrokom. Pričakovanje predlagateljice, da nasprotna udeleženka v okviru svoje družine ne sme imeti nobene besede, stališča ali zahteve glede pravil funkcioniranja otrok, ko so na stiku pri očetu, ni upravičeno.

9.Zaradi različnih vzgojnih pristopov v eni in drugi družini v vlogo predlagateljice kot matere ni poseženo in njene ustavne pravice niso kršene. Zaradi drugačnega vzgojnega pristopa, ki so ga otroci deležni v očetovi družini, družinsko življenje predlagateljice in otrok v predlagateljičini družini ni okrnjeno. Razlogi izpodbijanega sklepa o tem so jasni, življenski in dokazno podprti. Dokazna ocena sodišča je po presoji pritožbenega sodišča skladna z določbo 8. člena ZPP, zato se ji v celoti pridružuje in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Sodišče je udeležence izčrpno zaslišalo. Ne drži, da je sodišče izpovedi nasprotnih udeležence zgolj s floskulo označilo za prepričljive, temveč je utemeljilo, zakaj je temu tako in se tudi ni nekritično pustilo voditi sugestijam nasprotne udeleženke, ki je profesorica razrednega pouka. Sodišče za odločitev poklicem udeležencev sodišče ni dalo nobene teže. Prav tako ni ocenilo, da so različni vzgojni ukrepi (v eni ali drugi družini) napačni ali ogrožujoči za otroke. Izkazalo se tudi ni, da otroci nasprotno udeleženko dojemajo kot (nadomestno) mati. Vloge udeležencev so otrokom popolnoma jasne. Teza predlagateljice, da seže domet izvajanja upravičenost starševske skrbi nasprotnih udeležencev čez čas izvajanja stikov oziroma je ta dosežen tudi s ščuvanjem otrok, s tem ni potrjena. Šele če bi se izkazalo, da otroci nasprotno udeleženko zaradi njenih ravnanj dojemajo kot (nadomestno) mati, predlagateljice pa v vlogi matere zato ne vidijo in ne izkazujejo varne navezanosti na mater, bi to pomenilo odtujevanje in bi bil poseg v pravice očeta in otrok iz 141. člena DZ in v pravice otrok iz 142. člena DZ upravičen.

10.Na podlagi izpovedi o neurejenosti otrok, njihovega šolanja, obsega uporabe elektronskih naprav in zdravstvenih težav D. A. ni mogoč zaključek, da je nasprotna udeleženka prevzela dominantno vlogo glede otrok, kot neutemeljeno vztraja predlagateljica. Zatrjevana in v pritožbi večkrat izpostavljena škoda, ki je B. A. nastala zaradi ravnanje nasprotne udeleženke z njegovim telefonom in elektronskim naslovom, je tudi rešljiva (z drugim elektronskim naslovom in telefonom). Ugotovitev sodišča, da so se razmere, ki so bile še pred letom dni med obema družinama napete, na kar kažejo tudi predložena SMS sporočila, ki jih je sodišče v dokaznem postopku prebralo, umirile, omogoča sklep, da se je težava tudi rešila. Umiritev razmer je pomembna ugotovitev sodišča. Od udeležencev postopka se pričakuje, da v korist otrok z ustreznim in odgovornim ravnanjem takšno stanje tudi vzdržujejo. Kazenska sodba iz januarja 2010 je vezana na takratne družinske razmere med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki so se v nadaljevanju med njima očitno tudi uredile, saj se jima je avgusta 2011 rodila hčerka D. A. Zato vztrajanje predlagateljice, da bi moralo sodišče to sodbo upoštevati tudi pri ugotavljanju aktualnih razmer, ni utemeljeno.

11.Primarna vloga pri skrbi za otroke je predlagateljici in nasprotnemu udeležencu kot staršema zagotovljena. Oba jo uresničujeta v okviru svoje družine. Z izražanjem pripomb, ki jih predlagateljica šteje za podcenjujoče, je nasprotna udeleženka izrazila svoj pogled na vzgojo predlagateljice, ki se nedvomno razlikuje od predlagateljičine, a to še ne pomeni, da je s tem prevzela dominantno vlogo glede otrok. Tudi če je predlagateljici težko sprejeti vez med njenimi otroki in nasprotno udeleženko, to ne pomeni, da so otroci ogroženi ali da je prevzeta njena vloga matere. Brez dvoma pa bi obe s spoštljivim medsebojnim odnosom, ki vključuje tudi izbiro primernega načina za izražanje stališč, v družini prinesli še dodatno korist za otroke in bi se otroci v eni in drugi družini še bolje počutili.

12.Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1) pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sklepa sodišča ni našlo relevantnih napak, ga je v tem delu potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).

13.V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Po določbi 101. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (predlagateljica zato, ker s pritožbo ni uspela, nasprotna udeleženca pa zato, ker z odgovorom na pritožbo nista v bistvenem pripomogla k rešitvi zadeve).

-------------------------------

1Predlagateljica je v vlogi z dne 22. 4. 2024 navedla, da izpodbija I. in ne, kot je pomotoma zapisala v pritožbi II. točko izreka.

2VSL Sklep IV Cp 133/2019 z dne 31. 1. 2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 142

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.