15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba B. B. in C. C. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 463/2005 z dne 13. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Postojni št. In 1998/00008 z dne 14. 1. 2005 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 463/2005 z dne 13. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Postojni št. In 1998/00008 z dne 14. 1. 2005 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je v izvršilnem postopku zavrglo ugovora prve pritožnice (tedaj dolžnice) ter druge in tretje pritožnice (tedaj tretjih). Višje sodišče je zavrnilo njihovi pritožbi. Sodišči sta presodili, da je ugovor prve pritožnice po izteku roka prepozen, saj bi razloge, ki jih navaja v ugovoru, lahko uveljavljala že v prvem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugovor druge in tretje pritožnice pa po mnenju sodišč ni dovoljen, saj sta že vložili ugovor z istim ugovornim razlogom, ki je bil pravnomočno zavrnjen.

2.Pritožnice vlagajo zoper odločitvi sodišč ustavno pritožbo in zatrjujejo kršitev 14., 22., 23., 26. in 33. člena Ustave ter 2., 3., 6., 8., 10., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Trdijo, da jim je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku, ker sodni postopek traja nerazumno dolgo, prav tako tudi pravdni postopek za razveljavitev darilne pogodbe, začet leta 1998. Druga in tretja pritožnica naj nikoli ne bi vložili ugovora z enako vsebino sami, pooblaščenec pa naj ne bi imel pooblastila. Prva pritožnica nasprotuje stališču sodišča, da se njen predlog za izločitev obravnava kot ugovor, vložen po preteku roka, saj pred enajstimi leti ni mogla vedeti, kakšna bo situacija ob vložitvi tega predloga. V ustavni pritožbi pritožnice opisujejo življenjsko situacijo, v kateri so se znašle, in opisujejo potek različnih sodnih postopkov. Nasprotujejo izvršilnemu postopku, v katerem je bilo poseženo na njihove nepremičnine, in navajajo, da bi sodišče moralo po uradni dolžnosti paziti na to, da jim ne bi nastala škoda, namesto tega pa je favoriziralo le upnico.

B. – I.

3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

4.Po podatkih Okrajnega sodišča v Postojni, ki je odločalo v izvršilnem postopku zoper pritožnice, je bil v tem postopku 1. 6. 2006 izdan sklep št. In 8/98, da se nepremičnine s parc. št. 1221/8 in 1221/10, vpisane v vl. št. 2009, k. o. Postojna, s parc. št. 1208/3, 1209/1, 1210/1 in 1679, vpisane v vl. št. 2416, k. o. U., s parc. št. 391/6, vpisano v vl. št. 333, k. o. Z., ter nepremičnina s par. št. 1271/22, vpisana v vl. št. 192, k. o. V., izročijo kupcem. Sklep je 24. 10. 2006 postal pravnomočen. V skladu s 192. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi vpiše na kupca lastninska pravica na nepremičnini. Razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je ta pridobil. Glede na to druga in tretja pritožnica nimata več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, saj se z odločitvijo Ustavnega sodišča njun položaj ne bi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo druge in tretje pritožnice zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

5.Predmet preizkusa na podlagi ustavne pritožbe v obravnavanem primeru je le sklep o zavrženju ugovora prve pritožnice zoper sklep o izvršbi. Ustavno sodišče zato ni obravnavalo njenih očitkov, ki se ne nanašajo na izpodbijano odločitev. Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljevati z očitki, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe. Zato jih Ustavno sodišče v tem postopku ni upoštevalo.

6.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Prav to pa po vsebini pomenijo navedbe prve pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo. Pritožnica v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitve številnih določb Ustave in EKČP, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne utemelji.

7.Očitek o kršitvi 23. člena Ustave je presplošen, zato se Ustavno sodišče do njega ni moglo opredeliti. Zgolj navedba, da je sodišče v izvršilnem postopku favoriziralo upnico, za sklep o kršitvi pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave ne zadostuje.

8.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo le o procesnopravnem vprašanju, zato v njem ne more biti pravnih stališč, ki bi utegnila nasprotovati pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave (torej pravici materialnopravne narave). Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine je zato očitno neutemeljen.

9.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje prva pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

10.Prva pritožnica s trditvami o predolgotrajnem odločanju sodišča po vsebini uveljavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v izvršilnem postopku, ki še ni končan. Ustavna pritožba ni mogoča neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja oziroma neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić