Jedro

ZD v 173. členu res dopušča možnost, da sodišče prve stopnje pod določenimi pogoji samo spremeni ali prekliče svoje prejšnji sklep. Sodišče pa ne sme tako postopati, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S sklepom o dedovanju je bila pritožnica proglašena za dedinjo zapustnikovega premoženja v deležu do ¼. Z izdajo izpodbijanega sklepa (preklic sklepa o dedovanju) je bila pritožnica postavljena v položaj negotovosti glede svojih pravic. Na ta način torej ni izpolnjen pogoj, ki ga določa 173. člen ZD, da lahko sodišče s sklepom spremeni ali prekliče prejšnji sklep le, če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o dedovanju, ki ga je izdalo 27. 11. 2015. 2. Zoper sklep se pritožuje dedinja A. in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da 173. člen Zakona o dedovanju res pooblašča prvostopenjsko sodišče, da lahko samo z novim sklepom spremeni ali prekliče sklep, ki ga je izdalo, vendar pod pogojem, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb. V obravnavanem primeru pogoji za preklic niso bili izpolnjeni, sodišče prve stopnje pa je napačno razlagalo določila 173. člena zakona. Poleg tega tudi ni mogoče zastopati stališča prvostopenjskega sodišča, da je njegova dolžnost, da v primeru nepoznavanja posameznih pravnih institutov s strani strank, prekliče izdani sklep in ponovno izpelje postopek, kljub temu, da je bil izdani sklep povsem zakonit. Pritožnica je na podlagi sklepa o dedovanju pridobila nujni delež in je zato sodišče s preklicem sklepa poseglo v njeno pravico do nujnega deleža, ki izhaja iz sklepa.

3. Pritožba je bila vročena dedinji B., ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom 25. 2. 2016 preklicalo sklep o dedovanju, ki ga je izdalo 27. 11. 2015. 6. S sklepom o dedovanju je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino in odločilo, da to premoženje podedujeta na podlagi oporoke zapustnika in nujnega deleža zapustnikova žena B. v deležu do ¾ ter zapustnikova hči A. v deležu do ¼. Odredilo je, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist dedinj ter da dedinji lahko razpolagata z osebnima računoma, ki sta predmet dedovanja, v deležih, kot so določeni v sklepu o dedovanju.

7. Zoper sklep o dedovanju se je pritožila dedinja B. (zapustnikova žena). Meni, da bi moralo sodišče upoštevati oporoko in da je prišlo do napake pri imenovanju dedinj ter deleža dodeljenega dedinji A. 8. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom preklicalo sklep o dedovanju, ker je ocenilo, da je smiselno v zadevi razpisati novo zapuščinsko obravnavo, saj je dedinja vložila pritožbo zaradi napačnega razumevanja instituta nujnega deleža in bi se na novi zapuščinski obravnavi razjasnile nejasnosti. Svojo odločitev je oprlo na določilo prvega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

9. Po določbi prvega odstavka 173. člena ZD, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, lahko sodišče prve stopnje po pritožbi z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre.

10. ZD v 173. členu res dopušča možnost, da sodišče prve stopnje pod določenimi pogoji samo spremeni ali prekliče svoje prejšnji sklep. Sodišče pa ne sme tako postopati, če bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. S sklepom o dedovanju je bila pritožnica proglašena za dedinjo zapustnikovega premoženja v deležu do ¼. Z izdajo izpodbijanega sklepa (preklic sklepa o dedovanju) je bila pritožnica postavljena v položaj negotovosti glede svojih pravic. Sodišče je postavilo pod vprašaj njene pravice, ki so izhajale iz odločbe o dedovanju. Na ta način torej ni izpolnjen pogoj, ki ga določa 173. člen ZD, da lahko sodišče s sklepom spremeni ali prekliče prejšnji sklep le, če niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.

11. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 163. členom ZD).