Jedro

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v predmetni zadevi niso podani razlogi za prekinitev postopka, saj odločitev v kazenskem postopku ni predhodno vprašanje v tem individualnem delovnem sporu. Okoliščina, ali je toženka zagrešila očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko naj bi si protipravno prisvajala denar tožeče stranke, z vidika predmetnega individualnega delovnega spora lahko predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa le za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka v pravdnem in kazenskem postopku, razlog za prekinitev postopka ni podan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep zaradi vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje bistveno kršitev pravil postopka, ker v obrazložitvi sklepa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Nasprotuje pavšalni utemeljitvi sklepa na 206. členu ZPP, ki sodišču zgolj daje možnost prekinitve postopka v primeru, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, to pa ni navedeno. Trdi, da gre v predmetni zadevi za obravnavanje istega historičnega dogodka v pravdnem in v kazenskem postopku, kar pa ni razlog za prekinitev postopka. Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso, po kateri tek kazenskega postopka sam po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za prekinitev postopka (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 25/2019). Zatrjuje zmotno uporabo 206. člena ZPP. Trdi, da odločitev kazenskega sodišča ni predhodno vprašanje za odločitev o protipravnosti ravnanja tožene stranke. Opozarja, da je glede na določbo 14. člena ZPP sodišče vezano zgolj na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku. Pove, da v kazenskem postopku, ki se vodi zoper toženo stranko pred Okrožnim sodiščem v Celju (III K 25796/2017), še ni bilo odločeno, zato ima tožeča stranka pravico zahtevati povračilo škode, povzročene s kaznivim dejanjem, tudi v civilnem postopku. Iz previdnosti dodaja, da niti zastaranje ni odvisno od odločitve v kazenskem postopku. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nasprotij niti niso v nasprotju z izrekom, zato ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi 206. člena ZPP prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku, ki se vodi zoper toženko zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Štelo je, da je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren.

6. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v predmetni zadevi niso podani razlogi za prekinitev postopka, saj odločitev v kazenskem postopku ni predhodno vprašanje v tem individualnem delovnem sporu. Okoliščina, ali je toženka zagrešila očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko naj bi si protipravno prisvajala denar tožeče stranke, z vidika predmetnega individualnega delovnega spora lahko predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa le za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka v pravdnem in kazenskem postopku, razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov (prim. s sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1600/2014, I Cpg 25/2019 in I Cp 301/2018).

7. Glede na to, da razlog za prekinitev postopka ne obstaja, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 365. člena ZPP).